O svojem posegu je že od nekdaj odkrito govorila tudi lepotica in podjetnica Iris Mulej, ki je lansko leto postala mamica. "Pri meni ni bilo velike spremembe, saj sem prej imela košarico C, ki je zaradi treningov postala malo manjša, zato sem se odločila za košarico D. Čeprav so mi že pred operacijo pripisovali umetne, če si medijsko izpostavljen, se te pač vse prime. Večjih sprememb takrat nisem doživela, razen tega, da sem s svojim izgledom sama pri sebi bolj zadovoljna. Glede dojenja sem se zanimala že pred operacijo in sedaj lahko povem iz lastnih izkušenj, da s tem res nisem imela težav, saj imam vsadek pod mišico, stran od mlečnih žlez, čeprav tudi sicer ne bi bil problem. Z Isabelo se dojiva že 16 mesecev in to mi je res v užitek. Imam pa prijateljico, ki se ji je z operacijo življenje zares obrnilo na bolje. Po moji operaciji, se je opogumila tudi sama in povečala svojo košarico velikosti A. Prej je imela veliko osebnih težav, vsem se je prilagajala, ker se je počutila manjvredna, z operacijo pa si je dvignila samozavest in prav zacvetela," pravi Iris.
"Dobrih posegov nihče ne opazi, slabe vsi"
"Pravijo, da so plastične operacije fake in da so ljudje, ki se jim prepustijo, fake. Ampak jaz sem po povečavi prsi končno tista prava jaz. Dodala sem tisto nekaj, kar je manjkalo moji samopodobi," pravi 32-letna Breda, ki priznava, da je to najbolje zapravljen denar:
"O operaciji nisem veliko tehtala, ker sem vedela, da si to želim in sem hotela to speljati. Ko sem našla odlično kirurginjo, ki mi je znala svetovati in ki je ob pogledu na moje telo takoj vedela, kakšne prsi ustrezajo moji postavi, sem bila samo še trdneje odločena. Sploh nisem razmišljala o minusih, težki operaciji in ostalem, vse sem sprejela kot del paketa. Okrevanje, celjenje, izogibanje telovadbi ... upoštevala sem kirurginjo in zdaj, skoraj dve leti in pol po operaciji lahko rečem, da je to ena najboljših odločitev v življenju. Najbolje zapravljen denar,“ dodaja in pravi, da so se s to odločitvijo, tudi vse ostale stvari postavile na svoje mesto: "Samopodoba je zdrava, o sebi ne mislim več v negativnem smislu, temveč me kar naenkrat ni več motilo skoraj nič na sebi. Kot da se je s povečanimi prsmi vse postavilo na svoje mesto - v glavi. Če sta dve silikonski kepici potrebni za to, pa naj bo tako! In še: moj poseg je bil tako dobro opravljen, vsadka tako skrbno izbrana glede na mojo postavo, da nihče ne ugane, da je moje oprsje umetno. In tako bi tudi moralo biti: dobrih posegov ne opazi nihče, slabe pa vsi. Zato je izbira dobrega kirurga še kako pomembna."
"Moški moj dekolte sedaj seveda opazijo"
To pa je izpoved 27-letne Ane, ki si je zaradi svojih prsi nekoč celo želela, da bi se rodila kot fant in se zaradi sramu odpovedala marsikaterim najstniškim radostim. "Odkar so mi začele rasti prsi, sem se jih sramovala. Pri trinajstih sem vedela, da me čaka operacija. Moja želja ni bila toliko v povečanju joškic, kot sem si želela prsi, ki so lepe, ženske in normalne oblike. Kot najstnica sem se sramovala svoje podobe in se krivila, da nisem fant, ki sta si ga starša tako želela. Oblačila sem se po fantovsko, se ostrigla in izgledala kot fant, igrala sem celo kitaro, trenirala karate … Kot najstnica, nekje do 17. leta, se nisem želela zaljubiti, niti poročiti. Nikoli nisem želela na morje s prijateljicami, kje so se one sončile zgoraj brez, saj moje prsi niso bile lepe, bile so nagnusne. Pri 17. letih sem spoznala fanta, ki me je naučil ljubiti, mi nudil vso pozornost. Spremenila sem se v žensko, vendar sem se prsi še vedno sramovala in v postelji sem vedno nosila nedrček. Zaradi tega sem zelo trpela, nisem bila samozavestna, nikoli nisem nosila dekoltejev, celo nisem si želela imeti lepe, vitke postave, da ne bi svojih grdih prsi še bolj poudarila. Ko sem bila stara 21 let, sem bila prvič na pregledu pri lepotnem kirurgu, povedal mi je, da so moje prsi nerazvite oziroma, da niso popolnoma pravilno razvite. Čeprav mi tega prej ni nihče povedal, sem to čutila celo življenje. Res je, da zdravstveno z mano ni bilo nič narobe, vendar sem bila zaradi tega vedno 'prikrajšana'. Pri štiriindvajsetih sem se odločila za operacijo," razlaga Ana, ki se ji s to odločitvijo ni spremenila le samopodoba, ampak celo življenje:
"Moje življenje se je po operaciji spremenilo za 100 odstotkov, neverjetno navdušena sem nad svojimi joškicami. Ker moj razlog za poseg ni bila samo velikost, sem se odločila za kapljičasto obliko vsadkov. Res, da moje še vedno niso perfektne, so pa zelo seksi, mehke in izgledajo zelo naravno. Moški moj dekolte seveda bolj opazijo, jaz pa ga z veseljem razkazujem. Moje največje veselje pa je, da lahko svoje joške delim s svojim možem. Z novima prijateljicama se počutim kot lepa seksi zapeljivka."
Nove joškice kot povsem spontana odločitev
Medtem ko 31-letna Lina o operaciji nikoli ni razmišljala, kljub temu da jo je življenje obdarilo le z ljubkima slivicama, se je za njo odločila čisto po naključju in povsem spontano: "O tem nisem nikoli razmišljala, ali si tega želela. Slučajno sem en dan prejela klic, da gre meni ljuba oseba na operacijo in če grem zraven za oporo. Takrat so zdravniki, ki so družinski prijatelji, vsadke predstavili tudi meni in zelo spontano sem si tudi sama rekla, zakaj pa ne? Praktično sem iz danes na jutri dobila majhne vsadke, ki jih prej sicer nisem pogrešala, ampak vseeno je sedaj veliko boljše, saj imam obliko prsi kot iz fotografije. Vse skupaj je bilo res spontano, ponudila se mi je priložnost, ki sem jo zagrabila."
bravo pikijakob.Umetne prsi so kot plasticna roza.Se zgledajo grozno.Silikon fuuuuj.
joški so dobri samo za 2 stvari: za fovšijo drugih žensk in za otroka nafutrat. Desci se z njimi ukvarjajo par minut pol grejo pa na pametnejse zadeve naprej...
Vecji joski niso vzrok za pomanjkanje samozavesti.