Kljub izredno žalostnim okoliščinam, leta 2022 je namreč umrla ljubezen njenega življenja, soprog Janez, pisateljica Azra Širovnik s svojo neusahljivo življenjsko energijo premaguje tudi to hudo izgubo. Zatekla se je k svoji drugi ljubezni, pisanju, in tako končuje roman, ki pripoveduje zgodbo o njuni ljubezni, kar je nanjo vsekakor delovalo terapevtsko. Kot balzam za dušo pa je bilo tudi okolje, kjer je roman nastajal, na Azrinem ljubem Cresu in Tenerifu, kjer živi njena hčerka ter vnukinji.
In prav zaradi 15 let stare vnukinje je trenutno odložila ustvarjanje romana, saj je ta iz Kuala Lumpurja priletela v Ljubljano, nato pa sta se skupaj odpravili na Tenerif. "Občutki so neverjetni, zdi se kot da sem še včeraj na letališču čakala svoje otroke, sedaj pa čakam vnukinji. Tako hitro gre čas. Sedaj je že tako zrasla, da je večja od mene in se je ob pohodu pošalili, zakaj sem tako majhna postala. Zelo radi se druživa, tudi sama sem si bila v najstniških letih lahko bliže z babico kot z mamo. Starši imajo trenutno svoj "film", babice pa imamo več širine in izkušenj ter znamo prisluhniti brez obsojanja, kar najstniki v teh občutljivih letih rabijo," pove Azra.
Pisateljica sicer priznava, da tudi za njo ni najlažje obdobje in da je roman o njuni ljubezni z možem bil njeno najtežje delo doslej. "Veliko je bilo bolečine, delo je celo eno leto počivalo, sedaj pa roman pilim in ga želim kmalu poslati uredniku v prvo branje," doda pisateljica.
20. oktobra bo minilo petdeset let, odkar sta se s pokojnim soprogom prvič zagledala. Azra pa je za Žurnal24 junija razkrila, da se je to zgodilo med predavanji. "Zgodilo se je na predavanju, ko sem sošolki razlagala, da imava same svetlolase sošolce in da iščem enega za sestro, ki ima rada svetlolase. Vsi so bili svetli, a vsi lepi. V tistem trenutku sva se zasmejali in profesor je vljudno prekinil predavanje ter počakal, zaradi česar naju je zgrabil še večji smeh. Vsi so naju simpatično pogledali, le par očitajočih oči je zrl vame, jaz pa kljubovalno nazaj. Naenkrat pa se je to spremenilo v čisto nekaj drugega. Med odmorom je nato stopil do mene in me vprašal, ali grem zvečer na zabavo, rekla sem, da ne vem, ali grem, čeprav sem bila zmenjena že z nekim drugim fantom. Nato na zabavi s tem fantom naročiva pijačo, ko do mene pride Janez, me zagrabi za roko ter odpelje na plesišče," se prvih romantičnih trenutkov še po petdesetih letih danes spominja Azra.
Pisateljica vedno odkrito govori o erotiki, zato je bila zelo iskrena tudi tokrat in priznala, da je bil Janez prvi moški, ki je v njej prebudil poželenje: "Do takrat sem mislila, da sem frigidna, saj z nobenim nisem želela ničesar imeti. Potem pa me je on poljubil na nos in čelo, meni se je svet obrnil. Z enim nežnim poljubom mi je odprl vsa seksualna občutja."
Ta ljubezen in povezanost pa ostaja tudi po soprogovi smrti. "Res sem srečnica, da sva to toliko let živela. Na najino ljubezen ne gledam z bolečino in žalostjo, to je energija, ki še kar traja, kljub temu da ga fizično več ni," je dodala.
Azra ni Sloveka, je tipična dobrodrčna Bosanka in se nima za čefurko, tako, kot se rada pohvali antipatična S. Makedonska afna Stojmenova