"19. 7. 2025, dobrodošel mali Niko. Tri mesece prekmalu si nas presenetil s 33 cm in 650 g. Zdaj pa borbamo naprej, ker si mali borec," je slovenska vplivnica Gaja Ribič, ki jo na Instagramu spremlja več kot 13 tisoč sledilcev, in objavila fotografijo drobnih nogic prezgodaj rojenega sina.
Fotografija je ganila skoraj 7 tisoč ljudi, ki so jo všečkali in malemu Niku ter staršema zaželeli vse dobro. Niko je tretji otrok naše vplivnice, doma ima še sina Lana in hčerko Mio.
Na svetu vsako leto prezgodaj rodi 15 milijonov otrok, v Evropi 500.000, v Sloveniji 1.400 (več kot 7 %). Med prezgodaj rojene otroke uvrščamo tiste, ki se rodijo pred 37. tednom. V Sloveniji se je najbolj zgodaj rodil in preživel novorojenček, rojen v 22. tednu nosečnosti, najlažji brez pomembnih posledic preživeli novorojenček pri nas, je ob rojstvu tehtal 405 g, kot poroča portal nedonosencek.net.
S prezgodnjim porodom in rojstvom se je januarja letos soočila tudi britanska princesa Beatrice. Januarja letos je več tednov prezgodaj rodila drugo hčerko Atheno. Za revijo Vogue je povedala, da je bil zanjo celotna izkušnja šola ponižnosti. Kljub "izjemni ekipi zdravnikov", ki je bila ob njej, pa je zaradi negotovosti čutila "neizmeren strah pred neznanim", kot je razkrila.
Podrobno o tovrstni izkušnji spregovorila tudi naša znana lepotica
O svoji izkušnji s prezgodnjim porodom pa je v preteklosti spregovorila tudi vplivnica, misica, novinarka in voditeljica Tjaša Kokalj Jerala. Tjaša je rodila v 25. tednu. Deklici sta pravi borki in bosta v jeseni vstopili že v tretji razred osnovne šole. Še danes se spominja besed svoje ginekologinje, ki ji je rekla, da naj poskusi zdržati vsaj do 32. tedna - če ne bo, jih namreč čaka zoprn čas, je leta 2023 povedala v podkastu Lovim ravnotežje, ki ga vodi Nina Gaspari.
Žal jim ni uspelo in mlada mamica je morala po porodu kar dva meseca in pol ostati v bolnišnici. Čeprav je bilo to obdobje izredno naporno in polno strahu, Tjaša v njem vidi tudi pozitivne plati. Deležna je bila namreč podpore in nasvetov strokovnjakov, ki jih ostale mamice, ki niso imele težav oziroma niso rodile prezgodaj, niso imele in so bile po odhodu domov prepuščene samim sebi.
"Po vsaki travmatični stvari najdeš žarke upanja in se lahko morda celo šališ. Naša izkušnja je bila dobra, ker je bil dober konec ... Dva meseca in pol sem bila v bolnišnici. Vsak dan imaš opravka z zdravniki in diagnozami, a tudi s sestrami in fizioterapevti, ki te učijo, kako delati z otrokom, kar je privilegij. Dva meseca in pol sem samo srkala znanje in poslušala," je razkrila. Njeni deklici sta ležali na oddelku za intenzivno nego. V tistem času zanju ni mogla narediti veliko. Na njuni drobni telesci je lahko le položila roko in jima pela.
"Vse, kar sem jim lahko dala, je bila dobra volja in petje in kengurujčkanje. To je bil praznik, ko mi je sestra rekla, da lahko otroku obrišem usta," je povedala in dodala: "Takrat sem se dala na 'stand by'. Hčerki nista potrebovali mame, ki bi bila razvalina, potrebovali sta občutek, da sem mirna. V tistem obdobju nisem jokala, pa so se dogajale težke stvari."
Tjaša je še razkrila, da so mamice nedonošenčkov, ki niso bile iz Ljubljane, živele v posebnih stanovanjih. Tudi ona je bila z njimi nekaj časa, a se tam ni dobro počutila, saj je beseda tekla le o težavah in diagnozah. "To okolje me je zastrupljalo," je dejala. To je opazil tudi njen mož Klemen in jo takoj odpeljal.
Kaj pa druge brezimne mamice z otroki iz inkubatorja?