Ravnovesje med delom in zasebnim časom je pereča dilema današnje družbe. V luči tega se v svetu pojavlja vse več iniciativ, ki pod vprašaj postavljajo 40-urni delavnik in raziskujejo drugačne možnosti ter njihov vpliv tako na počutje zaposlenih na eni strani kot delovanje podjetja na drugi.
Država, ki predstavlja paradnega konja na tem področju, je gotovo Islandija, ki je v javni upravi uvedla 4-dnevni delavnik. Glede na to, da so lani zabeležili hitrejšo gospodarsko rast kot večina evropskih držav, stopnja brezposelnosti pa je ena najnižjih v Evropi, so zagotovo lahko zgled drugim. Raziskava, ki sta jo izvedla Inštitut Autonomy iz Združenega kraljestva in islandsko Združenje za trajnost in demokracijo (Alda), je pokazala, da se produktivnost zaposlenih v skrajšanem delavniku ni spremenila, zelo pa se je povečalo njihovo dobro počutje, saj beležijo manj stresa, izgorelosti in ugodnejše usklajevanje med zasebnim in poklicnim življenjem.
Pozitivna izkušnja na Islandiji spodbuja tudi druge delodajalce otoške države, da sledijo temu vzoru, obenem pa k podobnim poizkusim navdihuje tudi druge države po svetu. Njihove izkušnje beleži portal 4dayweek, na katerem lahko spremljamo izkušnje s skrajšanim delovnim časom 23-ih držav, med katerimi so poleg Islandije tudi ZDA, Španija, Japonska, Brazilija, Nemčija, Francija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Velika Britanija.
Kako je s skrajšanim delavnikom v Sloveniji?
O tem smo govorili s politologinjo Petro Hartman, ki je koordinatorka in svetovalka certifikata Družini prijazno podjetje, vodja aktivnosti raznolikosti in koordinatorka certifikata revizorka Družbeno odgovoren delodajalec. Skozi certificiranje podjetij in izobraževanje o pomenu ravnovesja med delom in prostim časom, ima širok vpogled v dogajanje na slovenskem trgu dela in izzivi, s katerimi se soočajo tako delodajalci kot zaposleni.
Obstajajo pa tudi zadržki in konkretni izzivi, ki jih morajo pretehtati podjetja, ko razmišljajo o takšnih spremembah, na katere opozarja Petra Hartman: "Pri uvedbi skrajšanega delovnika bi bilo potrebno poskrbeti, da se ne bi ustvarjalo prevelike razlike med tistimi, ki bi to lahko koristili, in zaposlenimi, ki jim delovni proces tega ne bi dovoljeval. Če vzamemo primer proizvodnega podjetja, kjer del zaposlenih dela v delovnem procesu, ki se ne ustavi (24/7), bi bilo potrebno zagotoviti, da vsi lahko delajo skrajšan delovnik. Tu pa smo spet pri vprašanju kadra, ki bi ga v tem primeru morali zaposliti še več, in s tem povezanih stroškov. Potrebno pa bi bilo paziti tudi na to, da ne bi zaposlenih obremenili preko njihovih zmožnosti, saj bi bili pod pritiskom, da morajo delo opraviti v krajšem času. Če že sedaj njihova delovna obremenitev presega okvir osmih ur dnevno, je težko pričakovati, da bi krajši delovni čas to spremenil, če ne bi poskrbeli za razbremenitev pri delu nalog oziroma njihovo optimizacijo."
Zmoremo: zgodba podjetja Visionect
Podjetje Visionect je svojo pot začelo kot start-up leta 2007, danes pa velja za enega vodilnih globalnih ponudnikov tehnoloških rešitev za upravljanje delovnega okolja. Za Žurnal24 so povedali, da so aprila 2023 začeli s poskusno uvedbo štiridnevnega delovnega tedna.
Luka Birsa - soustanovitelj in tehnični direktor
Kaj vas je navdihnilo za ta korak? Kaj ste želeli doseči, kaj je bil cilj in kdo vam je bil vzor?
"Navdihnili so nas globalni premiki v razumevanju dela in uspešni primeri iz tujine. A naš pristop je temeljil predvsem na internih vrednotah – zaupanju, odgovornosti in osredotočenosti na rezultate. Želeli smo ugotoviti, ali lahko s fleksibilnejšo organizacijo dela povečamo produktivnost, zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih," pojasnjuje Ana Križmančič.
Luka Birsa, soustanovitelj in tehnični direktor podjetja Visionect:
"Ne gre za to, da ljudje delajo manj, temveč za to, da delajo pametneje – osredotočeno, motivirano in z večjim občutkom smisla. Fokus mora biti na rezultatu, ne na številu ur."
"Ker smo z našo glavno blagovno znamko Joan Workplace inovatorji na področju tehnologij in aplikacj za bolj učinkovito upravljanje delovnega okolja, želimo tudi sami slediti sodobnim praksam in oblikam dela," še dodaja gospa Križmančič.
Kako je izgledalo uvajanje tega v praksi? Kako so to sprejeli zaposleni?
Ana Križmančič, marketing direktor odgovarja: "Uvajanje ni bilo brez izzivov. Že v začetni fazi smo morali premisliti, kako zagotoviti nemoteno komunikacijo med oddelki, določiti pravila dežurstev in uskladiti ekipe, da ni prihajalo do zastojev pri opravljenih nalogah. Ravno v testnem obdobju smo tudi lansirali novo storitev, zato smo bili dodatno previdni, da skrajšan delovni teden ne bi zamaknil lansiranja. Skrbi so bile odveč, kljub novi obliki dela je lansiranje potekalo gladko. Zaposleni so spremembo sprejeli izjemno pozitivno – pokazali so visoko stopnjo zavzetosti in prilagodljivosti. V enem primeru so celo prostovoljno delali na prost dan, da so pomagali doseči ključne roke."
Luka Birsa, soustanovitelj in tehnični direktor: "Če ljudem zaupamo in jim damo priložnost, da dokažejo svojo odgovornost, nas pogosto presenetijo v najboljši možni luči."
Kakšni so bili učinki na počutje zaposlenih, produktivnost, zdravje?
"Rezultati so presegli pričakovanja. Ekipa razvoja je poročala o 30 % večji produktivnosti, ki jo pripisujejo večji motivaciji in boljši osredotočenosti pri delu. Prav tako so zaznali kar 50 % boljše ravnovesje med delom in prostim časom. Zaposleni so imeli več časa za družino, hobije in počitek – kar se je pokazalo tudi pri večji mentalni stabilnosti in splošnem zadovoljstvu," pojasnjuje direktorica marketinga Visionect.
Direktor in soustanovitelj Birsa je povzel: "Če človek čuti, da ima nadzor nad svojim časom in da mu podjetje zaupa, se mu to povrne v kakovosti dela in osebni energiji."
Ali zaposleni pri vas še vedno delajo v sklopu skrajšanega delavnika?
Marketing podjetja Visionect: "Da, štiridnevni delovni teden se pri Visionectu še vedno uspešno izvaja, vendar vsak oddelek po sebi prilagojenem programu. Vsaka ekipa si delovni ritem prilagaja tako, da ostaja usmerjena v rezultate, obenem pa ohranja ravnotežje med delom in zasebnim življenjem."
Vizija ostaja jasna, pravi direktor in soustanovitelj Luka Birsa: "Verjamemo, da prihodnost dela ni v več urah, ampak v večji učinkovitosti, večji svobodi in večjem smislu, ki ga posameznik najde pri svojem delu."
dezurni@styria-media.si
