Začeti bi morala veljati nova pravila o plačah, a Slovenija zamuja

V nadaljevanju preberite:

• Evropska direktiva bi morala zaposlenim in kandidatom prinesti več informacij o plačah, a Slovenija z njenim prenosom zamuja.
• Delodajalcem za zdaj še ni treba uvajati novih postopkov, ker zakon še ni sprejet.
• Nova pravila bi lahko prinesla plačne razpone v oglasih, večjo preglednost napredovanj in poročanje o plačni vrzeli med spoloma.

Danes bi morala začeti veljati evropska direktiva o preglednosti plačil, ki bi prinesla pomembne spremembe za delodajalce in zaposlene. Direktiva uvaja večjo preglednost plač, nova pravila pri zaposlovanju in poročanje o razlikah v plačah med spoloma. A Slovenija zamuja. Prenos v slovensko zakonodajo še ni končan, zato delodajalcem za zdaj še ni treba uvajati novih postopkov.

Slovenija zamuja: Delodajalcem še ni treba uvajati novosti

Direktiva je na ravni Evropske unije v veljavi že od leta 2023, države članice pa so jo morale do 7. junija 2026 prenesti v nacionalno zakonodajo. Povzetek direktive izrecno navaja, da bi morala biti pravila prenesena do 7. junija 2026 in naj bi se od tega datuma tudi uporabljala.

V Sloveniji se to še ni zgodilo, zato nova pravila za slovenske delodajalce za zdaj še ne učinkujejo v praksi.

Osnutek zakona je bil spisan v mandatu ministra Luke Mesca, a še ni usklajen v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Aktivnosti so se pred volitvami ustavile do imenovanja nove vlade, poroča Forbes. "Na seji Ekonomsko-socialnega sveta smo imenovali strokovni odbor za usklajevanje zakona, ki pa je pred volitvami prekinil aktivnosti do imenovanja nove vlade," je za Forbes povedal Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog.

Pot do sprejetja zakona je torej še dolga. Po tem, ko se bo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ki ga bo po novem vodil Anže Logar, opredelilo do predloga zakona in ga revidiralo, bo sledilo še usklajevanje v okviru ESS, nato pa potrjevanje na vladi in v državnem zboru.

Slovenija sicer ni edina država, ki direktive še ni prenesla v nacionalno zakonodajo.

Konec skrivanja plač, večje neenakosti bodo kaznovane

Kot smo poročali, naj bi direktiva o preglednosti plačil med drugim prinesla pravico kandidatov do informacije o začetni plači oziroma plačnem razponu, kar bi lahko pomenilo konec oglasov, v katerih plačilo ostane skrito vse do razgovora ali celo do konca izbirnega postopka. Nova pravila pa ne bodo vplivala le na zaposlitvene oglase, temveč tudi na že zaposlene. Ti bodo lahko pridobili podatke o kriterijih za določanje plač in napredovanj. Večja podjetja bodo morala poročati tudi o razlikah v plačah med spoloma in neupravičene razlike odpraviti.

Nova EU direktiva Moj sanjski šiht Konec skrivanja plač, večje neenakosti bodo kaznovane

Profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Robert Kaše je za Radiotelevizijo Slovenija ocenil, da kot najbolj pozitivno vidi pravilo, po katerem morajo delodajalci kandidatom razkriti začetno plačo oziroma plačni razpon za delovno mesto: "To, da imamo izhodiščne plače navedene javno – ali v zaposlitvenem oglasu ali pred izbirnim postopkom s kandidatom – se meni zdi, da vpliva na boljšo učinkovitost trga dela in tega ne vidim kot oviro, prej kot možnost, da so pogajanja učinkovitejša, bolj informirana."

Lea Pogačnik, vodja kadrovsko pravnih procesov pri agenciji Kariera, je za Forbes povedala, da sicer opaža, da že zdaj nekateri delodajalci v oglasih za delo razkrivajo razpone plač, predvsem tisti, ki ponujajo dobre plače.

Tudi v zaposlitveni agenciji Adecco Slovenija za Radiotelevizijo Slovenija ocenjujejo, da bi lahko nova pravila prispevala k pravičnejšemu nagrajevanju. Kot je povedala Petra Jursinovič, vodja kadrovske službe, največje koristi direktive vidijo predvsem v krepitvi zaupanja zaposlenih, večji preglednosti plačnih sistemov in boljšem razumevanju kriterijev, na podlagi katerih se določajo plače in možnosti za napredovanje.

Poseben izziv bo javni sektor

Poseben izziv Kaše vidi v javnem sektorju. Ta ima po eni strani že danes visoko stopnjo preglednosti, saj so plače javnih uslužbencev javno dostopne. Po drugi strani pa posamezne ustanove nimajo veliko vpliva na plačne sisteme, saj so ti določeni centralno. Zato bo treba številna vprašanja reševati na ravni celotnega sistema, če želi država zagotoviti učinkovito izvajanje novih evropskih pravil: "Ker se moramo zavedati, da je plačna vrzel v javnem sektorju višja zaradi feminiziranja določenih poklicev in je zato to precej bolj zahtevno."

Delodajalci nasprotujejo

Delodajalske organizacije takšni obveznosti nasprotujejo, saj menijo, da gre za poseg v poslovno politiko podjetij in v njihova pogajalska izhodišča. En sam podatek po njihovem prepričanju ne pokrije realnosti plačila (osnovne plače, dodatkov, delovne uspešnosti, poslovne uspešnosti in drugih prejemkov, kot so povračila stroškov v zvezi z delom, regres, zimski regres). Menijo tudi, da direktiva uvaja nepotrebno in nesorazmerno administrativno in organizacijsko ter posledično finančno breme za delodajalce.

Ker delodajalci že danes poročajo poročajo o vseh segmentih plače posameznega zaposlenega prek tako imenovanih obrazcev REK-1, so se zavzeli za to, da ministrstvo za delo podatke o povprečnih plačah pridobi iz obstoječih virov.

Sindikati bi zaostrili pravila

Sindikati so po poročanju STA v razpravi o osnutku zakona na ESS pred meseci predlagali, da bi v zakonu letno obveznost poročanja predpisali tudi za srednje velika podjetja. Ob tem bi uvedli tudi poročanje za delodajalce z od 50 do 100 zaposlenimi, in sicer na tri leta.

Zavzeli so se za uvedbo globe za podjetja, ki ne bi pravočasno odpravila ugotovljene več kot 5-odstotne plačne vrzeli, ter tudi javno objavo delodajalcev s takšno vrzeljo, saj naj bi bilo le tako v interesu podjetij, da ustrezno ukrepajo. Podjetjem, pri katerih bi bila več let zaporedoma ugotovljena neutemeljena plačna vrzel oziroma nespoštovanje načela enakega plačila, bi prepovedali sodelovanje pri javnih naročilih oziroma opravljanje koncesijske dejavnosti.

Podjetjem svetujejo, naj se pripravijo že zdaj

Čeprav slovenskim delodajalcem novih postopkov še ni treba uvajati, jim v Adeccu svetujejo, naj se na spremembe začnejo pripravljati že zdaj. Podjetjem svetujejo, naj pregledajo svoje plačne sisteme, preverijo morebitne razlike v plačah med primerljivimi delovnimi mesti in ocenijo, ali so merila za določanje plač in napredovanja dovolj jasna, objektivna in dokazljiva. Priporočajo tudi pregled opisov delovnih mest ter preverjanje, ali lahko podjetje svoje odločitve glede plač utemelji z jasnimi in preverljivimi razlogi.

dezurni@styria-media.si