Workation je sodoben izraz, ki združuje delo in oddih – posamezniki opravljajo svoje naloge tudi med dopustom, kar jim omogoča, da potujejo, ne da bi se odpovedali prihodku. V nasprotju s team buildingi, ki so ločeni od vsakodnevnega dela, workation vključuje sodelovanje ekipe ob dejanskih delovnih izzivih. Posledično se med sodelavci vzpostavljajo globlji in bolj pristni odnosi, hkrati pa se problemi rešujejo neposredno v praksi.
Workation slovenske ekipe THE OTHER, ki je potekal med 10. in 17. marcem 2026, ni bil zasnovan kot nagrada, dopust ali romanizirana različica dela na daljavo, temveč kot zavestno zastavljen eksperiment organizacijske zrelosti, pri čemer so preučevali, kako menjava prostora vpliva na kakovost dela, odzivnost do naročnikov, projektno organizacijo in notranji delovni ritem.
"Ob skupnem bivanju in delu so se odprli pogovori, za katere v običajnem pisarniškem ritmu pogosto zmanjka prostora. Komunikacija je postala bolj neposredna, sodelovanje bolj tekoče, ideje pa so hitreje zaokrožile," ugotavljajo v omenjeni agenciji.
Ključne infrastrukture dela danes niso več le mize
Najbolj oprijemljiva ugotovitev workationa je, da se profesionalni standard ni zmanjšal. Ključne infrastrukture dela danes niso več le mize, sobe in fizična prisotnost, temveč sistemi, procesi, digitalna orodja in skupni standardi.
"Ena ključnih vrednosti tega eksperimenta je bila prav v tem, da workation ni bil zasnovan kot neomejena svoboda, temveč kot strukturirana fleksibilnost. Okolje se je spremenilo, standardi pa ne. Prav to je verjetno preprečilo, da bi se izkušnja spremenila v kaos ali izgubo fokusa," je po vrnitvi v Slovenijo povedala Urška Štokelj iz agencije THE OTHER.
Najpomembnejši sklep te izkušnje verjetno ni, da pisarna ni več potrebna, ampak da ostaja pomembna za rutino, kulturo, pripadnost, fokus in občutek skupnega delovnega prostora. Workation pa jasno pokaže, da pisarna ni več edini možni kontekst kakovostnega dela.
INTERNA OCENA EKIPE WORKATIONA
85 %: workation ni negativno vplival na produktivnost, temveč jim je v nekaterih delih celo omogočil bolj zbran in miren potek dela.
90 %: delo za naročnike zaradi spremembe lokacije ni trpelo, odzivnost pa je ostala na enaki ravni kot v običajnem pisarniškem ritmu.
95 %: med workationom so bolje spoznali sodelavce tudi zunaj vsakodnevnih operativnih nalog.
Sodelujoči ugotavljajo, da je število opravljenih nalog ostalo podobno kot v pisarni, predvsem pa so opazili velik učinek na kakovost skupinske dinamike. Več skupnega časa je namreč pomenilo več neformalnih interakcij, več sproščenosti in več občutka povezanosti, kar pa botruje tudi k povečanju medsebojnega zaupanja in občutka pripadnosti.
Workation in digitalno nomadstvo
Na prvo žogo morda izgleda, da imata oba koncepta veliko skupnega, saj vključujeta delo med potovanjem. Ključna razlika je, da digitalno nomadstvo temelji na osebni mobilnosti, dolgotrajnejšem ali stalnem premikanju med lokacijami in na ideji, da posameznik sam gradi svoj življenjski in delovni okvir. To pomeni, da praviloma sam prevzema tudi večino organizacije, stroškov, tveganj in odgovornosti. Svoboda, ki jo tak model obljublja, je pogosto povezana tudi z več negotovosti, manj stabilnosti in večjim individualnim bremenom.
Workation pa je nasprotno ekipen, časovno omejen in organizacijsko podprt model. Ne temelji na razgradnji delovnega okvira, temveč na njegovi začasni selitvi. Ne gre za individualno prilagajanje pravil, ampak za vnaprej postavljen organizacijski okvir, v katerem podjetje določi pogoje, pričakovanja in logistiko ter v novem okolju preizkusi delovanje ekipe.
"Sprememba okolja je delovala kot reset"
Udeležence workationa na Tenerifih smo povprašali, kako so sami doživljali delo med dopustom, kako je praktično izgledalo usklajevanje dela na privlačni počitniški destinaciji, s kakšnimi izzivi so se soočali in če so se domov vrnili utrujeni.
Predstavljam si, da je rajski otok pozitivno vplival na klimo med sodelavci, ampak ali je bilo težko preklopiti iz razmišljanja o plažah in koktajlih na dejansko delo? Se vam zdi, da ste v novem okolju težje ohranjali fokus na delu?
Presenetljivo ne, kar je tudi eden ključnih uvidov tega eksperimenta. Prvi stik z okoljem seveda ustvari občutek, da si na dopustu, vendar se zelo hitro vzpostavi delovni ritem, če ima organizacija jasno postavljene procese.
V našem primeru so projektni tokovi, odgovornosti in komunikacija z naročniki ostali popolnoma enaki kot v pisarni. To pomeni, da sprememba lokacije ni vplivala na pričakovanja ali dinamiko dela. Prav nasprotno, dopoldanski del dneva je bil pogosto še bolj strukturiran in fokusiran, saj je bilo manj tipičnih pisarniških motenj.
Z vidika organizacije je pomembno poudariti, da okolje samo po sebi ne zmanjšuje produktivnosti. Če so procesi postavljeni pravilno, lahko celo izboljša fokus. Lepo okolje v tem primeru ni distrakcija, ampak motivator. Ekipa naravno optimizira delo, da ga opravi učinkovito, kar omogoča jasnejšo ločnico med delom in prostim časom.
Kaj je bila za vas najbolj pozitivna izkušnja workationa in kaj najmanj pozitivna?
Največja dodana vrednost je bila sprememba dinamike znotraj ekipe. Workation ni vplival samo na razpoloženje, ampak tudi na način sodelovanja. Več je bilo spontanih interakcij, več neformalnih pogovorov in s tem tudi več priložnosti za generiranje idej.
V kreativnih industrijah je ravno ta neformalni del pogosto ključen za razvoj kakovostnih rešitev. Ideje niso nastajale samo v “delovnih blokih”, ampak tudi med sprehodi, kosili ali večernimi pogovori. To se je neposredno poznalo pri širini razmišljanja in novih perspektivah na projekte.
Na drugi strani pa je izziv organizacija. Tak projekt zahteva natančno načrtovanje: od logistike in nastanitve do zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev, predvsem stabilnega interneta in prostora za fokusirano delo. Ključno je tudi upravljanje ravnotežja med skupnim časom in individualnim delom, saj prevelika intenzivnost skupinskega bivanja lahko hitro vpliva na učinkovitost.
Ste se vrnili utrujeni? V enem tednu ste doživeli veliko sprememb (let, novo delovno okolje, nova postelja ...)?
Ne, kar je zanimiv kontrast glede na intenzivnost tedna. Čeprav gre za kombinacijo dela, potovanja in spremembe okolja, je bil učinek ravno obraten od pričakovanega.
Sprememba okolja je delovala kot reset. Rutina se prekine, kar zmanjša občutek monotonosti, ki se pogosto kopiči v klasičnem delovnem okolju. Hkrati pa kombinacija strukturiranega dela in aktivnega preživljanja prostega časa vpliva na višjo raven energije.
Z vidika organizacije dela to kaže, da produktivnost ni nujno povezana z utrujenostjo. Če so pogoji ustrezni, lahko sprememba okolja celo prispeva k večji regeneraciji ekipe.
Se vam zdi, da ste lahko užili lepote počitniške destinacije ali je takšna kombinacija z delom pravzaprav nek miks, ki ne omogoča, da bi si lahko oddahnili in doživeli utrip novega okolja, obenem pa je tudi delo naporno? Ali je ravno obratno - sprememba okolja, ki je idilično, je vplivalo na to, da ste imeli polno energije, delo se je zlahka opravilo in je ostalo dovolj prostora tudi za uživanje?
Izkušnja kaže, da ne gre za kompromis, ampak za optimizacijo obeh svetov. Delo ni trpelo, hkrati pa smo uspeli izkoristiti tudi okolje, v katerem smo bili. Ključna razlika je v strukturi dneva. Ker je delo potekalo bolj fokusirano in brez nepotrebnih prekinitev, je ostalo več kakovostnega časa za aktivnosti po delu. Popoldnevi in večeri so bili namenjeni raziskovanju otoka, športu in druženju, kar je dodatno prispevalo k splošni energiji ekipe.
Pomemben vidik je tudi psihološki, saj ni bilo občutka, da bi morali izbirati med delom in prostim časom. Ravno nasprotno, občutek je bil, da se oba dela dneva dopolnjujeta. Okolje je delovalo kot katalizator, ki je povečal tako učinkovitost kot tudi zadovoljstvo.
Bi izkušnjo ponovili? Že sanjarite, kam vas bo delodajalec poslal naslednjič? ;)
Definitivno. Workation vidimo kot zelo relevanten model za prihodnost dela, predvsem v kreativnih in digitalnih panogah. Pomembno pa je razumeti, da ne gre za nadomestilo pisarne, ampak za dopolnitev. Pisarna ostaja ključna za dolgoročno sodelovanje, kulturo in operativno stabilnost. Workation pa prinaša dodatno plast: svežo perspektivo, večjo povezanost ekipe in prostor za razvoj idej. Po tej izkušnji je jasno, da bomo takšne projekte še ponovili. Ne kot enkratno izjemo, ampak kot premišljeno prakso, ki jo je smiselno vključevati v dolgoročni razvoj organizacije.
Morda vas zanima tudi:
