V nadaljevanju preberite:
- Decembra lani po podatkih SURS-a 16 % delovne sile pri nas iz tujine.
- V zadnjem letu največji poskok azijskih delavcev.
- Delavci iz tujine imajo največje težave zaradi nepoznavanja jezika in delovnopravne zakonodaje, zato so pogosto žrtve izkoriščanja.
- Danijel Okilj, vodja oddelka mednarodne mobilnosti v Adecco Slovenija, komentira stanje in svetuje, kako naj podjetja pritegnejo delavce.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo decembra lani med delovno aktivnimi (brez kmetov) 84 % državljanov Slovenije in 16 % tujih državljanov. Število slednjih narašča, lani decembra jih je bilo 2,6-krat toliko kot pred desetimi leti. 83 % jih je prihajalo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, največ je bilo državljanov Bosne in Hercegovine (47 %), Srbije (11 %) ter Kosova (10 %).
Na Zavodu za zaposlovanje so za Žurnal24 povedali, da slovenska podjetja največ tujih delavcev zaposlujejo v gradbeništvu, sledijo predelovalna dejavnost, prevozništvo, trgovina, gostinstvo in turizem.
"Pri tem je potrebno omeniti, da Zavod nima podatkov o zaposlitvah tujcev v zdravstvu, socialnovarstvenih ustanovah, domovih starejši ipd., kjer od leta 2023 velja zakonska ureditev, da za zaposlitev tujcev v javnih ustanovah, ki opravljajo to dejavnost (bolnice, domovi starejših ipd.), ni več potrebo soglasje oziroma delovno dovoljenje," še dodajajo.
Zabeleženih izdanih delovnih dovoljenj je bilo leta 2022 več kot 48.400, lani pa malo manj kot 44.000. Od leta 2021 do 2025 je bilo največ soglasij izdanih leta 2023, in sicer dobrih 27.400, lani pa le malo manj, 26.277.
Največji poskok Azijcev
Največ delovnih dovoljenj v letu 2025, več kot 12.500, je bil podeljenih državljanom Bosne in Hercegovine, medtem ko je bilo v lanskem letu največ soglasjih k delovnemu dovoljenju izdanih za državljane Kosova, in sicer več kot 7.000. Kljub temu se je število le-teh od leta 2022 do leta 2025 zmanjšalo za več kot polovico – iz 14.908 na 7.106.
Največji poskok pa je od leta 2024 do 2025 pri azijskih delavcih: več kot 300 % več delavcev je iz Filipinov (lani 1.398), za polovico več jih je bilo iz Indije (lani 3.014), še enkrat več iz Nepala (lani 2.471) in manj kot sto več iz Bangladeša.
Na Zavodu za zaposlovanje izpostavljajo največje težave pri zaposlovanju tujcev, še posebej tistih, ki prihajajo iz bolj oddaljenih držav, predvsem JV Azije: "Nepoznavanje jezika, delovnopravne zakonodaje in institucij, ki skrbijo za nadzor nad zakonitostjo dela, zaradi česar so pogosto žrtve različnih kršitev in izkoriščanja, ki pa so zaradi pomanjkanja tovrstnih prijav v javnosti manj znane."
"To so po mojem mnenju glavni izzivi, s katerimi se sreča vsak delodajalec"
Danijel Okilj je na področju zaposlovanja in upravljanja človeških virov aktiven že 20 let, zadnjih 8 let pa pri Adecco Slovenija vodi oddelek mednarodne mobilnosti. Ima bogate izkušnje pri iskanju in vključevanju mednarodnih talentov, zlasti iz regije držav nekdanje Jugoslavije, v zadnjih dveh letih pa so v podjetju uspešno razširili sodelovanje tudi s kadri iz Azije. Pogovarjali smo se o sodobnih izzivih zaposlovanja, kako naj ravnajo podjetja ter kako bi lahko še pomagali z državnimi ukrepi.
Glede na to, da imate mednarodni pregled nad trgom dela – kako bi komentirali krizo zaposlovanja, ne le v Sloveniji, ampak tudi na globalni ravni?
Mislim, da se s pomanjkanjem delovne sile soočajo praktično vsi. Ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. To opažamo tudi znotraj skupine Adecco, ki deluje v 63 državah.
Na naših rednih srečanjih kolegi iz različnih držav poročajo o zelo podobnih težavah: primanjkuje domačega kadra, zato se vse več držav odloča za zaposlovanje delavcev iz tujine, iz držav, kjer je delovna sila trenutno na voljo.
Katere so največje prednosti in kateri največji izzivi pri zaposlovanju državljanov iz drugih držav?
Če podjetje s tem še nima izkušenj, je prvi izziv že izbira prave države oziroma trga, kjer iskati kader. Nato sledijo kulturne razlike, ki so odvisne od tega, od kod prihajajo zaposleni, jezikovne ovire ter dolgotrajni postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj. To so po mojem mnenju glavni izzivi, s katerimi se sreča vsak delodajalec, ki se odloči za zaposlovanje tuje delovne sile.
Bi bilo v nekaterih primerih morda bolj smiselno investirati v višje plače in tako pritegniti domače delavce?
V določenih panogah in pri določenih poklicih zagotovo. So pa poklici, ki so že vrsto let deficitarni, ker gre za težka fizična dela, neugoden delovni čas ali zahtevne delovne razmere. Tam tudi višja plača pogosto ni dovolj, da bi pritegnila domače kandidate. Zato je odgovor odvisen od posamezne dejavnosti – nekje to deluje, drugje pa ne.
Kako ocenjujete ukrepe države za pospešitev zaposlovanja tujcev?
Danes postopki še vedno trajajo predolgo in prav to ostaja največje ozko grlo. Če želimo učinkoviteje reševati pomanjkanje kadra, bi morali biti postopki bistveno hitrejši.
Kakšen nasvet bi dali delodajalcem, ki razmišljajo o zaposlovanju tujih delavcev?
Najprej naj preverijo, ali lahko potrebe zapolnijo z domačim kadrom. Če to ni mogoče, priporočam, da najprej pogledajo na bližnje trge, predvsem države nekdanje Jugoslavije. Če tudi tam ne najdejo dovolj kandidatov, je smiselno razmišljati o drugih trgih, na primer o azijskih državah, od koder danes prihaja vedno več kakovostnih delavcev.
Danes postopki še vedno trajajo predolgo in prav to ostaja največje ozko grlo.
Pred kratkim sem se pogovarjala z nekdanjim direktorjem Zdravstvenega doma Krško, ki je povedal, da so zdravnike iskali kar osebno – obiskovali so zdravstvene ustanove iz področja nekdanje Jugoslavije. Se vam zdi to prava pot ali je bolje sodelovati s specializiranimi agencijami?
Če jim je na ta način uspelo, toliko bolje. Včasih smo govorili o "headhuntingu" predvsem pri direktorjih in vodilnih kadrih, danes pa podjetja aktivno nagovarjajo tudi skladiščnike ali druge deficitarne poklice. Če ima delodajalec čas in kadre za takšen pristop, je to seveda ena od možnosti. Če teh kapacitet nima, pa je smiselno sodelovati s specializiranimi agencijami, ki poznajo trge, postopke in načine, kako hitreje priti do ustreznih kandidatov. Katera pot je najbolj primerna, je odvisno od posameznega delodajalca in njegovih potreb.
Morda vas zanima tudi:
Vprašajmo se, kolikšen del delovnega dneva danes na nekem delovnem mestu pobere administracija. Za zdravstvo NIJZ, ZZZS in ministrstvo tekmujejo med sabo, kdo bo začel pobirati kak nov podatek, da bo potem vrgel ven neko statistiko. Storilnost tega, kar bi… ...prikaži več naj človek na delovnem mestu v resnici naredil, se na ta račun zmanjšuje.
Plačajte ljudi in bodo.
Prenehat finacirat nevladnike pa bo delovne sile dovolj.