V nadaljevanju preberite:
- Slovenska ministrstva so začela omejevati delo od doma.
- Velika evropska podjetja kot so Ernest & Young in Airbus zmanjšujejo količini dni, ko dovoljujejo delo od doma.
- Petra Hartman iz Inštituta Ekvilib razlaga, kako delo od doma vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in ravnovesje med delom in prostim časom.
Kot smo že poročali, se v javni upravi v Sloveniji obetajo večje spremembe, vezane na delo od doma. Skoraj četrtina vseh zaposlenih v javni upravi trenutno lahko dela na daljavo, vendar na več ministrstvih pripravljajo nove interne pravilnike, med katerimi najbolj izstopa ministrstvo za pravosodje, kjer naj bi se obseg dela na daljavo zmanjšal z desetih na osem dni na mesec. Med zaposlenimi, od katerih jih ima 161 od 213 sklenjen aneks za delo na domu, je napoved povzročila precejšnje nezadovoljstvo.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, objavljenih oktobra 2025, je v Sloveniji delo od doma nižje od evropskega povprečja za 2 odstotni točki, saj se pri nas med tiste delovno aktivne v starosti od 15 do 65 let, ki običajno delajo od doma, uvršča 6,9 %, v EU pa 8,9 %.
Evropski portal Remote work Europe piše, da se številna podjetja po Evropi prav tako odločajo za sistematično omejevanje dela od doma, pri čemer bo več sprememb stopilo v veljavo med julijem in septembrom 2026. Od 1. julija družba EY (Ernst & Young) od zaposlenih pričakuje, da bodo v pisarni ali pri strankah prisotni 12 dni na mesec, kar pomeni približno tri dni na teden. Airbus bo od septembra za inženirje in druge pisarniške zaposlene zvišal minimalno prisotnost v pisarni s treh na štiri dni na teden. Tudi Stellantis, ki je nekaterim zaposlenim v Franciji, Italiji in Nemčiji doslej omogočal delo v pisarni le približno dan in pol na teden, postopoma zaostruje pravila. V Italiji bo do septembra približno 60 % zaposlenih moralo biti v pisarni vsaj tri dni na teden, do leta 2027 pa podjetje načrtuje prehod na polno prisotnost v pisarni.
Na omenjenem portalu svetujejo, da vsi, ki razmišljajo o zaposlitvi na daljavo, upoštevajo praktično priporočilo: število dni, ko morate biti prisotni v pisarni, naj bo jasno zapisano v pogodbi o zaposlitvi ali v uradnem dogovoru o fleksibilnem delu. Neformalni dogovori oziroma praksa 'delaj od koder koli' namreč niso več samoumevni, prav takšne ureditve številni evropski delodajalci zdaj postopoma opuščajo.
Bolj smiselno je sankcionirati tiste, ki izkoriščajo …
O tem, kaj delo od doma pomeni za zaposlene ter kaj pomenijo spremembe, ki jih uvajajo tako v Slovenijo kot Evropi, smo se pogovarjali s Petro Hartman, vodjo certificiranja Družini prijazno podjetje iz Inštituta Ekvilib.
Kako pomembna se vam zdi možnost dela od doma za zaposlene v Sloveniji (kjer delo to omogoča)? Kako močno bi rekli, da vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, ustvarjanje boljših delovnih pogojev, boljše ravnovesje med delom in prostim časom?
Možnost dela od doma zaposlenemu ponuja veliko mero nadzora nad lastnim časom. To je pomembno tudi tistim, ki od doma ne delajo redno, pa vendar cenijo, da to možnost sploh imajo. Številni zaposleni pa delo od doma koristijo v polnem obsegu, ki ga nudi delodajalec. Ker se naše potrebe po usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja spreminjajo, se seveda tudi želje zaposlenih po delu na domu razlikujejo glede na življenjsko obdobje.
Ker delo od doma omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, kar je vedno višje med prioritetami zaposlenih, je to pomemben dejavnik za mnoge, ko se odločajo za novo službo.
Kako ocenjujete trend dela od doma v Sloveniji? Se vam zdi, da je delo od doma v porastu, stagnira ali se zmanjšuje?
Pred kratkim smo lahko prebrali, da bo nekaj ministrstev omejilo do sedaj veljavna pravila glede dela na domu. Inšpektorat za delo je poročal, da je v letu 2025 število primerov prijave dela na domu (ki je za delodajalce obvezna) v primerjavi z letom prej bistveno upadlo.
Če vzamemo v ozir naraščajoče stroške, povezane s prevozom na delo, in stanje na slovenskih cestah, zaradi česar marsikdo vsak dan izgubi precej časa, bodo morda zaposleni vedno bolj začeli koristiti to možnost.
Kako komentirate odločitev nekaterih večjih evropskih podjetij, da omejujejo možnosti za delo od doma in zaposlene v večji meri omejujejo z delom v poslovnih prostorih?
Če se vodstvo podjetja odloči, da bo delo od doma omejilo, je za zaposlene to seveda lahko šok, saj so se navadili na določen ritem dela. Zato je pomembno, da vodstvo v tem primeru dobro pojasni, zakaj so se odločili za ta korak.
Te odločitve morajo biti podprte s konkretnimi dejstvi, na primer bistven padec zavzetosti zaposlenih, povečanje števila pritožb zaposlenih zaradi nezadovoljivega pretoka informacij, …
V kolikor gre zgolj za odločitev zaradi stališča vodstva do dela od doma ali sledenje tujim trendom, zaposleni tega zagotovo ne bodo sprejeli z razumevanjem. Vsekakor je bolj smiselno sankcionirati tiste, za katere se izkaže, da delo od doma izkoriščajo, kot omejevati to možnost vsem zaposlenim. Seveda so prednosti, da je tim zbran na enem mestu, pa vendar se kulturo podjetja gradi tudi na druge načine, ki niso povezani s fizično prisotnostjo zaposlenih.
Morda vas zanima tudi:
Delo od doma, kako naj to naredijo v proizvodnji?
Bo minister Matoz vse zajebal.
pujsa pepa pa niččč