Pekel ženskih kolektivov

Ko je na kupu skupina samih žensk, bodo organizirane kot kura brez glave. Tako se jim bo vsaj samim od začetka zdelo. Tista, ki bo po sili razmer prevzela vodilno funkcijo, pa bo v očeh večine drugih glavna kokoš. Pohlepna, oblastno ambiciozna in očitno ne dovolj pametna, ker se je izpostavila in kandidirala ob toliko bistrejših okoli sebe. Ženski kolektivi so namreč kot razdrobljen parlament, ki nikoli ne zmore oblikovati konstruktivne večine, čeprav se vsi spoznajo na vse. Koalicije v takšnem kokošnjaku so stvar trenutnih interesov in ne globlje vizije. Glavna kokoš mora recimo v skupini tridesetih posameznic krmariti med zahtevami in pričakovanji vsaj kakšnih desetih skupin, ki so zanimivo sestavljene.

Ena je bolj čedna
Pogosto, da ne rečemo po pravilu, je nekaj skupinic takšnih, da je ena od deklet v družbici izrazito bolj čedna kot druge. Praviloma je med njimi tudi glavna partimejkerka. Moški jo ob neizraziti konkurenci hitreje opazijo, v zameno pa se lahko njene sive prijateljice nadejajo, da bo nekaj žarkov pozornosti ogrelo tudi njihova srca. Če govorimo o srednješolskih dekletih, potem je verjetna nadaljnja delitev na tiste iz mesta in tiste s podeželja. Kar je po svoje zaradi drugačne socializacije, načina oblačenja, preživljanja prostega časa in podobnega razumljivo. Punca z vasi, ki ima izpit za traktor, se bo seveda težko poistovetila z mestno frajlo, ki zaničuje jutranjo molžo. Pri pričeskah se bodo razlikovale po tem, da si prve še vedno drznejo na šolski ples priti s trajno, druge pa si lase likajo. Prve se raje zasučejo ob polki, druge imajo na partyjih v ustih dude in na ušesih muckaste naušnike.

Za spremembo ubrane. © iStockphoto

Kolektivni menstrualni cikli
Poglejmo, kako je, ko pride teh trideset srednješolk k telovadbi. Če je začetek zime, se bo kakšna od močnejših po prvem krogu za ogrevanje skrila za ripstol, osem pa se jih bo že pred uro opravičilo zaradi menstruacije. Same prijateljice, kar ni naključje, saj je znano, da imajo ženske, ki se veliko družijo, zelo podobne menstrualne cikle. Pri telovadbi je to najbolj dokazljivo. Nekaj nadišavljenih in naličenih lepotičk se bo premikalo kot v počasnem posnetku, ker bi znoj spridil njihov trud. Če je pred durmi pomlad, pa bodo vse tekle celo uro, nekatere tudi še celo popoldne. Nobena ne bo imela menstruacije, kar je nov dokaz prijateljstva. Po štirih letih telovadbe in ničkoliko pomladanskih krogih napoči čas za končni izlet ali maturantsko ekskurzijo. Načrti za potovanje pogosto pokažejo razlike v značajih – nekatere bi se zabavale, manjšina vidi smisel v dodatnem izobraževanju in obiskovanju muzejev. Med tistimi, ki bi se zabavale, bi se najbolj radikalne in najbolj hrepeneče podale na kakšen grški otok ljubezni, drugim bi bila dovolj 24-urna dostopnost opojnih substanc in priljubljenih spletnih strani (www.zurnal24.si). Takšna razhajanja se navadno končajo stremi končnimi izleti, s katerih se vse vrnejo z neponovljivimi spomini, ki jih obujajo na obletnicah.

Kokošnjak potrebuje petelina
Kako se kakšen izgubljen moški počuti v takšnem okolju? Ne preveč prijetno, pa tudi ne preveč moško. Res je, da ima vsakdanji flirt svoj čar, hkrati pa mora človek presneto paziti, da se ne bi družil preveč s to, preveč z ono simpatijo. Te stvari se po sili razmer pač zgodijo. Lahko ti je seveda vseeno, vendar potem ne smeš biti presenečen, če se bo o tebi govorilo, da si a) ženskar (prasec) in b) da te punce ne zanimajo. Preselimo se na malce odraslejšo raven. Fakulteto. Govorim iz izkušnje, ne na pamet. Znašel sem se med 120 študentkami, študentov pa je bilo manj kot deset. Še sam ne vem točno, koliko. Eni so bili namreč tako neopazni, da njihovih imen kolegice še po štirih letih niso vedele. O nas so javno pred profesorji razpravljale kot o polmoških, sikale so za vsako stvar, ki je zahtevala kompromis, če pa si v obupu kdaj povzdignil glas, so te celo za hip spoštovale. Kljub temu so v zgodovini ustanove za predstavnika študentskega parlamenta vedno izvolile moškega. Ni bilo važno, ali poznajo njegovo ime, dovolj je bilo, da je kandidiral brez kampanje. Z eno samo izjemo se je vedno zgodilo, da je gladko povozil vse protikandidatke. Ko jim je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj raje volijo polmoškega kot polnokrvno žensko, so molčale in bolščale.

Članica ženskega kolektiva © iStockphoto

Ni treba raziskovati daleč, samo poglejte si vodilne strukture feminiziranih organizacij, kot so denimo centri za socialno delo, šole, odvetniške pisarne … Hiše so polne žensk, ki jim načelujejo moški. Pa tudi ZDA letos še ne bodo imele predsednice. Če bi ženske hotele, bi jo imele že zdavnaj. Je pa res, da ima Britanija kraljico, ki se dobro drži. Dedno linijo tudi ženske spoštujejo. Sicer pa je bolje, če kokošnjaku načeluje petelin, čeprav oskubljen in čeprav kokodaka.

Kolegica je "zares luštna"
Ne glede na okolje so razlogi za nesoglasja v ženskih kolektivih enaki. Moški, obleke, spletke. Ste opazili, nagovarjam moške, da se pogosto zgodi, da ženske hvalijo neko vam še neznano sodelavko ali sošolko kot simpatično in zares luštno? Ko jo po vseh hvalospevih končno spoznate, ugotovite, da je morda res zelo simpatična, ampak ni pa zares luštna. Vsaj ne na prvi pogled. S tem ni seveda nič narobe, ker se bo sčasoma morda vseeno zdela takšna. Morda jo boste celo poročili. Če pa bodo o kakšni govorile, da je afna, potem lahko upravičeno domnevate, da je bolj prikupna kot vaše prijateljice. Da ni res?

Mislila sem, da sva najboljši prijateljici, pa si imela enako obleko. © iStockphoto

Še izvleček začetka ženskega pogovora v skoraj izključno ženskem kolektivu: ''Moj me je včeraj zvečer v postelji prijel za roko prvič po desetih letih. Najbrž zato, ker sem začela delati vozniški izpit.'' Ženske pač rade delijo intimnosti, tudi tiste najbolj sočne. Včasih niti iztočnice ne potrebujejo. Če so obkrožene s samimi ženskami, jim štrene ne zmanjka. Kokodakajo in kokodakajo in prav rade si izmenjujejo podrobnosti o petelinjih zajtrkih. Saj ne, da je to posebnost ženskih kolektivov, pride pa bolj do izraza.

Kaj pa samostan?
Obstaja pa še en izredno zanimiv ženski kolektiv – nunski samostani. Tam je zapovedana molitev, tišina, izobraževanje, koristno delo, soočanje s sabo, predanost višjim silam. Punce včasih pojejo. Ne lišpajo se v zavist konkurenci in v veselje nasprotnemu spolu. Takšno življenje ne postara. Ste že kdaj videli štiri nune, ki so izstopile iz fiata pande? Očitno različnih življenjskih obdobij, a nedoločljivih let. Srca so čista, duša mirna. Res pa je, da pod tistimi rutami in v volnenih dokolenkah niso posebej atraktivne. Če kaj ušpičijo ali kaj neprimernega pomislijo, se lahko ob molitvi skesajo in tudi primerno spokorijo. Pri njih ni debate, hierarhija in vsakdanje stvari so jasno postavljene, zato težko zaidejo s poti. Če se kakšni kljub temu vname srce, tvega, da jo opeče ogenj ljubezni. Vsakdanje življenje ima svoje pasti in svoje čare. Tako kot vsak ženski kolektiv.