Potem ko je ministrstvo za okolje in prostor v javno obravnavo poslalo predlog sprememb uredbe o razvrščanju objektov, ki med drugim omogoča gradnjo več manjših objektov po poenostavljenih postopkih, saj jih namesto med manj zahtevne po novem razvršča med nezahtevne, so se odločno odzvali v Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Menijo, da predlagane spremembe prinašajo več tveganj kot koristi in da država pod pretvezo odpravljanja administrativnih ovir zmanjšuje vlogo stroke pri zagotavljanju varnosti objektov.
Kot smo že pisali, so se na ministrstvu za spremembe odločili, ker želijo omogočiti "hitrejše in enostavnejše reševanje stanovanjskih potreb prebivalstva, izboljšati odpornost slovenskega kmetijstva na posledice podnebnih sprememb - sušo ter odpraviti administrativne ovire za izvedbo objektov, ki so nujni za prilagajanje kmetijske pridelave spremenjenim podnebnim razmeram".
Bistvena sprememba, ki jo prinaša nova uredba, je povečanje dovoljene površine stanovanjskega objekta, ki še šteje med nezahtevne objekte, iz 25 na 50 kvadratnih metrov. S tem naj bi poenostavili gradbene postopke in gradnjo, hkrati pa povečali dostopnost stanovanj predvsem mladim in starejšim. Ali drugače, investitor bo tak objekt lahko gradil na podlagi gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt, kar pa pomeni bistveno manj zahtev, kot če bi moral pridobiti "klasično" gradbeno dovoljenje.
IZS proti poenostavitvam
V IZS takšni rešitvi nasprotujejo. Menijo, da noben objekt, namenjen bivanju ljudi, ne bi smel spadati med nezahtevne objekte, saj veljavna ureditev pri tej kategoriji ne zagotavlja sistematičnega preverjanja izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev. "Za nezahtevni objekt zadošča vključitev izvajalca, pri katerem lahko vodenje gradnje prevzame mojster ali delovodja, usposobljen predvsem za izvedbo del na posameznem strokovnem področju. Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja lahko na podlagi skice pripravi investitor sam, projekt za izvedbo pa ni predpisan," so jasni v IZS. To pa pomeni, da pri gradnji takšnih stanovanjskih objektov ne bo zagotovljeno "sodelovanje pooblaščenega inženirja gradbene stroke, ki bi preveril mehansko odpornost in stabilnost objekta, niti sodelovanje drugih pooblaščenih inženirjev in arhitektov, potrebnih za izpolnitev preostalih bistvenih zahtev".
Dodajajo, da tudi izkušen mojster ali delovodja za načrtovanje takšnih rešitev ni ustrezno usposobljen, saj je njegovo znanje usmerjeno v izvedbo del skladno s projektno dokumentacijo. "Posebej kritično je zagotavljanje mehanske odpornosti in stabilnosti, vključno z geotehničnimi pogoji. Projektne obtežbe so odvisne od konkretne lokacije in zahtevajo upoštevanje vetra, snega, potresne nevarnosti, lastnosti temeljnih tal ter drugih vplivov. Brez ustreznega strokovnega znanja za statično in potresno analizo varnosti objekta ni mogoče dokazati, splošne omejitve za nezahtevne objekte pa tega ne morejo nadomestiti," so še prepričani.
Ujme opozarjajo tudi na (ne)kakovost gradnje
To je še toliko bolj pomembno, saj "Slovenija zaradi potresov, poplav, plazov, močnega vetra, snežnih obtežb in drugih naravnih nesreč spada med bolj izpostavljene države". Izkušnja katastrofalnih poplav leta 2023 je po njihovem pokazala, kako pomembno je kakovostno načrtovanje in gradnja objektov. Zato menijo, da zmanjševanje obsega strokovnega nadzora in vključevanja pooblaščenih inženirjev ni primerna pot.
Po oceni zbornice je problematična tudi obrazložitev ministrstva, da bi večja dovoljena površina lahko prispevala k reševanju stanovanjske problematike. Kot opozarjajo, je že danes možno postavljati manjše bivalne enote kot certificirane gradbene proizvode, zato po njihovem ni strokovno utemeljenih razlogov za tako občutno zvišanje površinske meje.
Dovoljeni tudi večji rastlinjaki
Kritični so tudi do predloga, ki bi občutno povečal dovoljene dimenzije stavb za rastlinsko pridelavo. Meja za enostavne objekte bi se zvišala s 50 na 150 kvadratnih metrov, za nezahtevne pa s 150 na 500 kvadratnih metrov. Po mnenju inženirjev gre za konstrukcijsko zahtevne objekte, pri katerih bi morala biti obvezno vključena gradbena stroka. Veliki razponi konstrukcij, vplivi vetra, snega, potresov in geotehnične razmere so po njihovih besedah dejavniki, ki jih brez ustreznih strokovnih analiz ni mogoče zanesljivo oceniti.
