Konec lanskega leta je Eko sklad objavil nov poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov. Poziv ne prinaša bistvenih sprememb, nekaj pa jih je le. Prva je ta, da so nekoliko znižali dovoljeno toplotno prehodnost pri fasadah in sicer iz 0,3 W/m²K na 0,28 W/m²K. To pomeni, da bo treba zunanjo steno izolirati s kakšnim centimetrom več toplotnoizolativnega materiala.
Druga sprememba se nanaša na hibridne avtomobile, pri katerih Eko sklad po novem zahteva, da emisijska vrednost ogljikovega dioksida v kombiniranem načinu vožnje ne presega 85g/km, prej je bila omejitev pri 110 g/km.
Tretja novost pa je sklep, da Eko sklad ne bo več odobril kredita za nakup in vgradnjo kotlov na kurilno olje.
Višina kredita po novem omejena z višino naložbe
Novi poziv prinaša tudi spremembo pri višini kredita, ki ga lahko dobi občan. Prej je bila omejitev 40.000 evrov, po novem je višina kredita omejena na višino priznanih stroškov naložbe. Tako lahko zaprosimo tudi za več kot 40.000 evrov kredita, denimo tudi za 80.000. Pri omenjenih višinah je odplačilna doba lahko daljša od 10 let.
Preverili smo, ali je eko-kredit še vedno bolj ugoden od stanovanjskega kredita, ki ga za obnovo hiše lahko dobimo pri banki. Praviloma so bančni krediti nekoliko dražji, vendar jih je pred končno odločitvijo vredno preveriti. Pri primerjavi kredita za 40.000 evrov z odplačilno dobo 10 let in spremenljivo obrestno mero, smo ugotovili, da vsaj ena banka ponuja cenejši kredit.
Pri banki lahko dobimo cenejši kredit
Pri Eko skladu bi tak kredit v 10 letih preplačali nekaj več kot 4000 evrov, pri najcenejši banki pa nekaj več kot 3800 evrov. Pri večini bank pa bi bil kredit v povprečju dražji za 500 evrov v 10 letih. Ugotovili smo tudi, da so razlike med eko-kreditom in bančnimi krediti manjše pri nižjih zneskih.
Obrestna mera kredita pri Eko skladu je spremenljiva, sestavljena iz trimesečnega euribora in pribitka 1,3 odstotka. Pri tem tudi na skladu, tako kot v večini bank ne, ne upoštevajo trenutno negativne vrednosti euribora, temveč velja, da je njegova vrednost nič, vse dokler ne bo pozitivna.
Pribitki k referenčni obrestni meri so pri bankah višji, začnejo se pri 1,4 odstotka, vendar pa marsikatera banka zaračuna nižji znesek zavarovanja kredita, zato so lahko skupni stroški kredita lahko celo nižji kot pri Eko skladu. Na drugi strani pa so stroški odobritve eko-kredita precej nižji, ker so omejeni na največ 175 evrov.
Za eko-kredit ne veljajo omejitve Banke Slovenije
Razmisliti je treba še o enem dejstvu. Sklep Banke Slovenije o omejevanju stanovanjskih kreditov za Eko sklad ne velja, zato se pri odobritvi njihovega kredita kreditna sposobnost določa glede na obstoječa merila za določanje kreditne sposobnosti za zavarovanje EKO kreditov. Presojo kreditne sposobnosti pa po pooblastilu Eko sklada izvaja Banka Intesa Sanpaolo.
Ima pa Eko sklad za kredite z ročnostjo nad 15 let in do 20 let dodatne zahteve in sicer mora biti kreditojemalec zaposlen za nedoločen čas v srednji ali veliki družbi s sedežem v RS, ki ni v prisilni poravnavi ali stečajnem postopku, ali v javnem sektorju, in je hkrati lastnik oziroma solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja naložba.
Razlika med enimi in drugimi krediti je tudi v tem, da nas pri najemu stanovanjskega kredita na banki nihče ne bo vprašal, koliko toplotne izolacije bomo vgradili ali kolikšna bo toplotna prehodnost novih oken in iz katerega materiala so. Za pridobitev eko-kredita pa je treba izpolniti vrsto precej strogih zahtev iz javnega poziva.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Torej na kratko: če vzamem kredit na banki lahko dam poljubno izolacijo in ne pretiravam s temi 0.28 W/m2K. Pri stroških kurjave bom tako izgubil evro, dva letno, pri kreditu pa prihranil konkretno več. Oh, ja...