S sprejetjem zdaj veljavnega gradbenega zakona je zakonodajalec uveljavil novo kategorijo gradbenih del, to je manjšo rekonstrukcijo, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno.
V zakonu je manjša rekonstrukcija opredeljena kot dela, ki niso vzdrževanje objekta in niso rekonstrukcija, so pa izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž.
Zakon predvideva še, da investitor manjšo rekonstrukcijo lahko izvaja le na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, če gre za prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala pa tudi na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega arhitekta. Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva po izvedeni manjši rekonstrukciji ustreznost izvedenih del pisno potrdi.
Zapleta se na občinah
S tem naj bi investitorjem omogočili, da določena dela opravijo brez pridobivanja obsežne in drage dokumentacije, postopki in izvedba dela pa naj bi bila hitrejša in bolj preprosta. A kot kaže, v veliko primerih ni tako. Zapleta se na občinah.
Za manjše rekonstrukcije, ki pomenijo manjše povečanje prostornine ali prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala, je namreč treba poleg mnenja in potrdila strokovnjakov pridobiti tudi soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom.
Po dveh letih, odkar poznamo manjšo rekonstrukcijo, na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je pristojno za gradbeno in prostorsko zakonodajo, ugotavljajo, da imajo na občinah težave z izdajanjem soglasij.
Soglasja za manjše rekonstrukcije, ki to niso
Kot navajajo, so prejeli večje število vprašanj občin v zvezi z zahtevami investitorjev za soglasje občine glede skladnosti manjše rekonstrukcije s prostorskim aktom, in sicer v primerih, ko obstaja resen dvom, da poseg, ki ga želi izvesti investitor, v resnici ni manjša rekonstrukcija, temveč gre za zahtevnejši poseg, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Med primeri naštevajo povečanje bruto tlorisne površine, prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki povezuje več kot tri etaže, dvig slemena in podobne posege.
Zadrega, ali gre res za manjšo rekonstrukcijo ali pa bi investitor za določen poseg moral pridobiti gradbeno dovoljenje, se namreč pojavi, ker občine niso pristojne za presojo, za kakšno vrsto posega gre in ali je zanj potrebno gradbeno dovoljenje ali ne.
Pristojnost občin je zgolj, da presodijo, ali je načrtovani poseg skladen s prostorskim aktom. Glede na to pa lahko podajo ali zavrnejo soglasje glede skladnosti manjše rekonstrukcije.
Mnenje naj izdajo upravne enote
Ker se na občinah očitno srečujejo z zahtevami investitorjev za izdajo soglasja za manjšo rekonstrukcijo, ki to niso, občine pa pristojnosti za presojo tega nimajo, jim zdaj na ministrstvu svetujejo, naj se po pomoč obrnejo na upravne enote.
Te so namreč pristojne za izdajo gradbenih dovoljenj in so zato tudi pristojne za ugotovitev, ali je neki poseg manjša rekonstrukcija ali gre za zahtevnejši poseg, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Če bodo na upravni enoti ugotovili, da je načrtovani poseg res manjša rekonstrukcija, bo občina lahko na podlagi tega mnenja, ki kot poudarjajo na ministrstvu, je zgolj mnenje in ne nov postopek, občine izdale soglasje za izvedbo manjše rekonstrukcije.
Če pa bodo na upravni enoti ugotovili, da načrtovan poseg presega manjšo rekonstrukcijo, pa bo občina zahtevo za izdajo soglasja k manjši rekonstrukciji razumela, kot da bi bila dana vloga za izdajo mnenja in bo k posegu izdala zgolj mnenje ne pa tudi soglasja.
Odgovorni so tudi gradbeniki in arhitekti
Mnenje, na podlagi katerega investitor sploh lahko zaprosi za soglasje za izvedbo manjše rekonstrukcije, pripravi strokovnjak gradbene in ali arhitekturne stroke, zato se ministrstvo v svojem pozivu k rešitvi zadreg obrača tudi na obe pristojni zbornici.
"Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) in Inženirski zbornici Slovenije (IZS) svetujemo, da skrbita za to, da pooblaščeni strokovnjaki s področja gradbeništva ter pooblaščeni arhitekti, ki izdajajo mnenja k manjši rekonstrukciji, pri tem sledijo določbam GZ-1 in kot manjšo rekonstrukcijo ne potrjujejo posegov, ki to niso," pozivajo na ministrstvu.
Dodajajo, da so tudi izjave pooblaščenih strokovnjakov IZS in ZAPS, ki niso skladne z gradbeno in prostorsko zakonodajo, predmet nadzora obeh zbornic.
Napovedanih popravkov v noveli še ni
Na podlagi izpostavljene problematike še ugotavljajo, da rešitve v GZ-1 na področju soglasja k manjši rekonstrukciji niso najbolj spretne, zato jih bodo naslovili ob naslednjih spremembah zakona, do takrat pa predlagajo, da vsi vpleteni ravnajo skladno z zgoraj navedenimi priporočili.
V noveli gradbenega zakona, ki je prav zdaj v javni obravnavi, novih rešitev za izdajo soglasij za manjšo rekonstrukcijo ni. Le v členu, ki ureja nadzor izvedbe, so dodali odstavek, na podlagi katerega bo delo inšpektorjev bolj učinkovito.
Za zdaj velja, da inšpektor, ki ugotovi nepravilnosti pri izvedbi rekonstrukcije, investitorju lahko naloži le, da dela ustavi in ugotovljene nepravilnosti odpravi. Po novem pa mu bo lahko, če investitor del ne bo ustavil in v določenem roku odpravil nepravilnosti, inšpektor odredil tudi, dela v določenem roku odstrani in na svoje stroške vzpostavi prejšnje stanje, ali drugače sanira del objekta, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoče.
Bo že enkrat konec Golobovih idiotizmov!!!!?
Če bi bili zakoni jasni, kaj bi pa potem delali priskledniki.
Se lahko VSI ti blesavi zakoni in predpisi fuknejo v koš in vsak naj na SVOJI zemlji in predvsem SVOJI bajti dela kar in kako mu paše? Dokler s tem seveda ne moti ali ovira ostalih!