V nadaljevanju preberite:
- Na kakšno energetsko mešanico stavi nova koalicija?
- Kaj napoveduje na področju gradbene in prostorske zakonodaje?
- Kako bo zagotovila zemljišča za gradnjo?
- Kako bo poleg nižjih davkov še povečala dostopnost stanovanj?
Glede na to, da so vsebine v koalicijski pogodbi razdeljene na 14 poglavij, ki smiselno sledijo tudi predlaganim ministrstvom iz novega zakona o vladi, bo za področje energetike skrbelo ministrstvo za infrastrukturo, za področja stanovanjske politike, gradnje in prostora pa ministrstvo na okolje in prostor.
V mešanici ni vetra, je pa premog
Na področju energetike si bo nova koalicija prizadevala za zagotavljanje zanesljive, neprekinjene in cenovno dostopne oskrbe z energijo ter krepitev energetske samozadostnosti Slovenije, kar je pričakovano, saj je zanesljiva oskrba z energijo osnovni pogoj za delovanje vseh segmentov družbe in gospodarstva.
Svoje mesto pa je v koalicijski pogodbi našel premog, saj naj bi ponovno preučili roke za uporabo premoga, ob tem pa si bodo prizadevali tudi za odpravo C02 (ETS) kuponov na ravni EU.
Učinkovite rabe energije in s tem energetske prenove stavb in manjše rabe energije v koalicijski pogodbi ne omenjajo. V delu, namenjenem financam, pa navajajo, da bodo prenovili sistem subvencij z namenom večje učinkovitosti, zmanjšanja administrativnih bremen ter postopnega zmanjševanja oziroma odprave neučinkovitih subvencijskih ukrepov. Ni pa jasno, na katere subvencije se to nanaša.
V nedavno sprejetem intervencijskem zakonu pa so že sprejeli ukrep znižanja DDV na energente v primeru energetske krize.
Gradnja: Hitrejši postopki in molk organa
Na področju gradnje in stanovanjske politike so ukrepi oziroma rešitve nanizani precej naključno, nekateri se tudi ponavljajo.
Začinimo z gradbeno in prostorsko zakonodajo, ki jo bodo prenovili, s čimer naj bi vzpostavili jasen, pregleden in administrativno učinkovit sistem, kar pomeni, manj predpisov in podzakonskih aktov, odpravo podvajanja postopkov, jasne roke, standardizirane postopke ter večjo predvidljivostjo za investitorje, občine in državljane.
Med drugim to pomeni tudi, da naj bi pospešili postopke umeščanja stanovanjskih projektov v prostor in poenostavili postopke pridobivanja dovoljenj. Molk organa po preteku roka pa naj bi pomenil soglasje k podani vlogi.
Prostor: Aktivacija zemljišč in hitri postopki
Zdaj dolgotrajni postopki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) naj bi bili po novem poenostavljeni in krajši. Enako naj bi veljalo za presoje vplivov na okolje in izdajo integralnih gradbenih dovoljenj in druge postopke, pri čemer pa načrtujejo boljše usklajevanje mnenjedajalcev in pristojnih institucij na regionalni ravni.
Del prostorske politike naj bi bila tudi nova digitalna platforma za pregled postopkov prostorskega načrtovanja, s čimer naj bi povečali transparentnost in dostopnost spremljanja priprave OPN.
Sistematično naj bi tudi popisali degradirana območja in pripravili konkretne predloge za njihovo sanacijo, prenovo in ponovno uporabo v razvojne, stanovanjske, gospodarske, infrastrukturne, športne in druge javne namene.
Sodelovanje med državo in občinami naj bi bilo pri zagotavljanju zemljišč učinkovitejše, hkrati pa naj bi imele lokalne skupnosti pri določanju razvojnih in stanovanjskih prioritet večjo avtonomijo.
Stanovanja: Nižji davki in različne sheme
Del stanovanjske politike, ki naj bi ustvarila pogoje, da si posamezniki in družine zagotovijo primerno in dostopno stanovanje, je tudi povečanje učinkovitosti stanovanjskih skladov in javnih mehanizmov za gradnjo in upravljanje stanovanj, aktivacija praznih, neizkoriščenih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč.
Kako bodo aktivirali prazna stanovanja glede na to, da nepremičninskega davka ne bodo uvedli, v koalicijski pogodbi ni navedeno, navajajo pa stimulativno davčno politiko za dolgoročno oddajanje stanovanj in krepitev pravne varnosti na najemnem trgu.
Dostopnost do prvega stanovanja za mlade in mlade družine pa naj bi dodatno povečali z jamstvenimi in subvencioniranimi kreditnimi shemami, najemom z odkupom, tipsko gradnjo, stanovanjskimi conami, aktivacijo praznih stanovanj, javno-zasebnim sodelovanjem ter partnerstvom države in občin.
To so znani in že preizkušeni ukrepi, ki pa v preteklosti v praksi niso zaživeli. Zadnja jamstvena shema, ki jo je tik pred odhodom leta 2022 sprejela 3. vlada Janeza Janše, je bila strel v prazno.
Prav tako podatki ljubljanskega stanovanjskega sklada, ki je največji občinski sklad v državi, kažejo, da iskalci stanovanj ne sprejemajo niti javno-zasebnega partnerstva niti najema z možnostjo odkupa.
Hkrati naj bi učinkovito sankcionirali oddaje na črno ter zagotovili varstvo pravic lastnikov, vključno z možnostjo izpraznitve stanovanja v primeru kršitve najemne pogodbe v roku največ dveh mesecev. O pravicah najemnikov ne govorijo.
katarina.n.mal@styria-media.si
Nič ne bo te politične floskule so za ovce.
Se bom še moral navadit na poplavo neizobraženih komentarjev. zakaj država zahteva eurocode in sist standarde v gradnji? Ker si ne želimo ponovitev Loga pod Mangartom, Železnikov, Bovca, Zgornje savinjske doline. Če država dopusti svobodo gradnje, potem takih nepremičnin ne… ...prikaži več sme dovoliti na nepremičninskem trgu. Poleg tega potem pridejo liki na tv izgubil sem vse in od države pričakuje, da mu da 200 jurjev ali zgradi hišo. Ko je pa na črno gradil, je pa bevskal na vse, naj se brigajo zase.
Janša ima vsaj ženo s katero si je ustvaril družino, in zena je povrh vsega še zdravnica, za razliko od prejšnjega precednika vlade.