Arhitektura sodobnih hiš se v zadnjih dveh desetletjih precej spreminja, steklene površine so vse večje, nemalokrat segajo od tal do stropa, povezanost z zunanjostjo je vse bolj pomembna. Skozi velike steklene površine naravo spustimo v bivalne prostore, ki tako postanejo še bolj prostorni, zračni in svetli.
V večini hiš, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, takšnega bivalnega razkošja ni, saj so okna bistveno manjša, izhodi na dvorišča pa urejeni zgolj skozi enokrilna balkonska vrata, ali pa še to ne.
Zato ni nenavadno, da prebivalci teh hiš pogosto načrtujejo povečanje obstoječih oken ali pa celo preboj zunanje stene in dodatna okna ali vrata, s čimer želijo v bivalnih prostorih zagotoviti več naravne svetlobe in s tem boljše bivalno ugodje, ali pa si urediti neposreden izhod na dvorišče.
Zamenjava oken in prenova fasadnega ovoja je odlična priložnost, da se odločimo za omenjene posege. Pri tem pa je ključno vprašanje, ali zanje potrebujemo gradbeno dovoljenje ali ne.
Manjša rekonstrukcija brez gradbenega dovoljenja
Zdaj veljavni gradbeni zakon je na tem področju prinesel nekaj pomembnih sprememb. Pred tem je veljalo, da je vsak poseg v nosilno konstrukcijo objekta, kar večja ali nova okenska odprtina zagotovo je, treba pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo.
V novem zakonu pa so odločevalci uvedli nov pojem, to je manjša rekonstrukcija, za katero gradbeno dovoljenje ni več potrebno. Podzakonski akt natančno opredeljuje, kateri posegi spadajo pod manjšo rekonstrukcijo in pogoje, v pripadajoči tehnični smernici pa so še natančneje opredeljene izvedba in omejitve.
Dovoljen je preboj notranje stene
Brez gradbenega dovoljenja se tako lahko izvedejo odprtine in večji konstrukcijski preboj ter povečajo obstoječe odprtine v objektu. A le pod pogojem, da ne presegajo ene tretjine površine posameznega konstrukcijskega elementa in niso širši od dveh metrov. Kot površina konstrukcijskega elementa se šteje površina notranje stene, na kateri bo preboj narejen oziroma obstoječa odprtina povečana.
Ali drugače, če ima stena površino 12 kvadratnih metrov, ima nov preboj ali povečana odprtina lahko površino nekaj manj kot štiri kvadratne metre, vendar njegova širina ne sme biti večja od dveh metrov.
Navedeno se nanaša na preboje in povečanje odprtin v notranjosti objekta, torej na notranjih zidovih.
Večje okno ali nov preboj na fasadi
Drugo določilo se nanaša na nove preboje in povečanje obstoječih okenskih in vratnih odprtin na fasadi. Novi preboji fasade so brez gradbenega dovoljenja dovoljeni, če je ravnina fasade, na kateri se izvajajo, od meje zemljišča drugega lastnika oddaljena več kot dva metra, hkrati pa njihova skupna velikost ne presega ene tretjine površine posamezne fasade in noben preboj ni širši od dveh metrov.
Pri povečanju obstoječih odprtin je prav tako treba spoštovati določilo, da povečan preboj ne bo širši od dveh metrov ter da njegova površina ne bo večja od ene tretjine fasadne stranice, na kateri se izvaja.
V obeh primerih velja, da se v površino fasade ne vštevajo okna in vrata.
Obvezno mnenje gradbenega strokovnjaka
Ker takšni posegi lahko vplivajo na potresno odpornost stavbe, zakon določa, da se lahko izvedejo le na podlagi mnenja pooblaščenega strokovnjaka gradbene stroke. Zakon pa ne določa, da je treba pri izvedbi manjše rekonstrukcije prijaviti začetek gradnje.
V dokumentaciji je treba poleg osnovnih podatkov o investitorju, objektu in zemljišču, navesti še izvajalca ali nadzornika ali projektanta in pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva. Pooblaščeni strokovnjak in odgovorna oseba mnenje podpišeta, s čimer ugotavljata, da se z načrtovano rekonstrukcijo ne bodo ogrožale ali poslabšale gradbeno tehnične lastnosti objekta.
Brez podpisa grozi globa
Ko je manjša rekonstrukcija zaključena, je treba izpolniti še obrazec (mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva po izvedbi manjše rekonstrukcije), s čimer strokovnjak gradbeništva in pooblaščena oseba potrjujeta, da so dela dokončana, da so se izvajala tako, da se s posegi bistveno ne odstopa od prvotne zasnove objekta ter da izvedena manjša rekonstrukcija ne ogroža ali poslabšuje gradbenotehničnih lastnosti objekta.
Mnenja strokovnjakov in potrdilo o dokončanju del mora investitor hraniti, dokler objekt stoji, določa gradbeni zakon. Posameznik, ki ne spoštuje vseh zahtev, ki se nanašajo na manjšo rekonstrukcijo, je lahko kaznovan z globo od 100 do 1000 evrov. Pri manjši rekonstrukciji gradbeni zakon določa tudi, da je treba gradbišče, ki meji na javne površine, ustrezno označiti in zavarovati.
Imamo predpise po katerih so investitorji dolžni imeti pri gradbenih delih dovoljenja in nato nadzor med gradnjo in na koncu uporabno dovoljenje. Samo nekaj pa mi ni jasno. Kako se lahko ob ''tako dobrih predpisih'' pojavljajo take napake-anomalije na stavbah,… ...prikaži več ki jih gradijo in nato drago prodajo? Ali ti nadzorni kaj in kdaj odgovarjajo? Iz prakse:NE. Vsi ti predpisi so zgolj in samo ''čerupanje'' denarja od malih investitorjev in delanje ''posla'' za gradbeno stroko.
OČITNO bodo zaručunali še koliko svetlobe porabiš in obdavčili
vsak v svoji hiši in parceli lahko dela kar hoče ... kaj če mrni neki posarniški guru svetoval jing jang... its