Povprečno štiričlansko gospodinjstvo na leto samo za pripravo tole sanitarne vode v povprečju porabi 5000 kWh električne energije. Ocenjeno čez palec je letni strošek za sanitarno toplo vodo približno 1000 evrov na leto, če je vir ogrevanja električni grelec v klasičnem bojlerju.
Precej cenejša je možnost ogrevanja sanitarne vode s sanitarno toplotno črpalko, o čemer smo že pisali. Ena od možnosti za ogrevanje sanitarne vode so tudi sprejemniki sončne energije, krajše kolektorji.
Manj znana pa je možnost priprave ogrevanja sanitarne vode s sistemom solarnih panelov. Na trgu lahko na primer najdemo sistem, ki je namenjen prav temu, sestavljen pa je iz nekaj panelov, regulatorja in električnega grelnika. Obvezen del pa je tudi hranilnik ali zalogovnik, pri čemer lahko običajno uporabimo obstoječega, sicer pa je treba kupiti novega.

Sistem je sestavljen iz treh delov
Kako sistem deluje, koliko stane in v katerih primerih je uporaben, smo vprašali Nandeta Škarjo iz podjetja Kon Tiki Solar, ki je enega od teh sistemov tudi razvil.
Sistem sestavlja od pet do 16 fotovoltaičnih modulov, za povprečno gospodinjstvo zadostuje priključna moč 3 kW, pravi Škarja. Obvezen je tudi regulator, pred njim pa običajno "priključimo še omarico z elementi za zaščito pred prenapetostjo ob udaru strele kje v bližini." Tretji element je električni grelnik, ki ga vstavijo v hranilnik toplote, ta pa mora imeti vsaj 300 litrov prostornine. Dodajo lahko še drugi grelnik, ki sicer ni obvezen, je pa po besedah sogovornika koristen za izkoriščanje energije, potem ko je prvi grelnik pogrel vodo na nastavljeno vrednost.
Največja priključna moč modulov je lahko 7 kW, vsak kilovat pa lahko zagotovi do 1300 kilovatnih ur električne energije na leto. "Najpogosteje se uporablja sistem z močjo tri kW, kar ustreza moči toplovodnih sončnih kolektorjev s površino šest kvadratnih metrov. Iz tega sistema lahko dobimo do 3600 kilovatnih ur električne energije na leto."
Kako sistem deluje?
Sistem, preprosto povedano, deluje tako, da se iz modulov proizvedena električna energija uporabi za delovanje grelca v hranilniku, ta pa ogreje sanitarno vodo.

Povežemo ga lahko z ogrevalnimi napravami
Sistem z dvema grelnikoma lahko deluje na več načinov. Lahko le namenjen le ogrevanju sanitarne vode, lahko pa ga povežemo z obstoječimi ogrevalnimi napravami, na primer toplotno črpalko, kotlom na lesno biomaso ali plinskim kotlom.

Ko sistem povežemo z ogrevalnim sistemom, potrebujemo zalogovnik. Kot pove Škarja, sta hranilnik in zalogovnik lahko ločena, lahko je hranilnik oziroma bojler potopljen v zalogovnik, lahko pa imamo samo zalogovnik. Uporaben je vsak hranilnik oziroma zalogovnik toplote, ki ima priključek za električni grelnik v spodnjem delu, tako da lahko izkoristimo celotno akumulacijo vode, še doda.
Naložba se povrne v dobrih treh letih

Cena za postavljeno napravo z močjo 3 kW in z upoštevanjem subvencije je 2500 evrov. Če naprava letno proizvede 3000 kWh, je to vredno okoli 360 evrov (zgolj cena električne energije 0,12 evra/kWh), naložba povrne v približno sedmih letih, pravi Škarja. Če pa upoštevamo strošek električne energije z vsemi dajatvami, v povprečju je ta 0,20 evra/kWh, pa se naložba povrne prej, in sicer v nekaj več kot treh letih.
Soglasje ni potrebno, prav tako vzdrževanje ne
Sistem ima več drugih prednosti, med njimi velja najprej poudariti, da za njegovo priključitev ni potrebno soglasje elektrodistributerja. Sončne panele na streho lahko postavimo brez tega. "Moduli na strehi so povezani med seboj in s kablom priključeni na regulator in od tu na električni grelnik. Sistem je popolnoma samostojen."

V primerjavi s solarnimi kolektorji je priklop sistema bolj preprost, zgolj prek kabla namesto z izoliranimi cevmi. Poleg tega je manj možnost okvar, saj ni ventilov, črpalk, tekočine, ni puščanja, vretja tekočine med dopustom. Solarni moduli so bolj odporni na točo, njihova življenjska doba je do 40 let, stroškov vzdrževanja pa praktično ni.
Samske ženske čakajo na vas na -- Sexy24.mom
Če gre štrom direkt v bojler, zakaj za vraga je potrebno met inverter? A res ni nekega enosmernega grelnega telesa?
"Povprečno štiričlansko gospodinjstvo na leto samo za pripravo tole sanitarne vode v povprečju porabi 5000 kWh električne energije."??? Le kje je avtorici uspelo izbrskati to povprečno štiričlansko gospodinjstvo!? Če bi se vsi vsak dan 3x tuširali, ob tem pa kopalnico… ...prikaži več v hladnih dneh ogrevali na staro 3.5 kW termoakumulacijsko peč, pa še v kuhinji posodo prali le na roke, bi se morali pošteno potruditi da bi dosegli takšno letno porabo elektrike, kaj šele porabo samo za sanitarno vodo!