Polona Rifelj: Poenostavljeno do gradbenega in uporabnega dovoljenja za hišo

V nadaljevanju preberite:

• Kandidatka za ministrico Polona Rifelj se bo posvetila predvsem debirokratizaciji postopkov.
• Kako bo sodelovala z nevladnimi organizacijami na področju varovanja okolja?
• Kaj bo v ospredju njene stanovanjske politike?

Celjanka Polona Rifelj, ki prihaja iz kvote SDS, je širši javnosti manj znana, čeprav na parket državne politike ne vstopa prvič. V tretji vladi Janeza Janše je bila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, pred tem pa je delovala tudi na ministrstvu za kmetijstvo. Komunikologinja in magistrica politologije je menedžerka z izkušnjami v javni upravi, kulturi, medijih in vladni politiki. Od 2013 do 2021 je vodila Osrednjo knjižnico Celje, pred tem pa delovala tudi na Mestni občini Celje in v lokalnih medijih.

Izkušnje ima na področju podjetništva, malega gospodarstva, komunikacijskega upravljanja ter organizacije kulturnih in športnih institucij, hkrati je članica različnih strokovnih in nadzornih organov v zdravstvu in športu. Februarja letos je postala predsednica mestnega odbora SDS v Celju. 

V predvolilnih soočenjih se je zavzemala za znižanje davka na dobiček podjetij, ki jim je treab omogočiti več investiranja, s tem pa ustvarjanja višje dodane vrednosti. Državne stroške bi po njenem mnenju lahko znižali z manj sredstvi za nevladne organizacije in z učinkovitejšim nadzorom javnih naročil.

"Pristop, ki ga zagovarjam, sloni na treh načelih. To so učinkoviti in prijazni državi, ki odloča pravočasno in pregledno, trajnostnemu razvoju, ki uravnoteža gospodarske potrebe in varovanje naravnih virov za prihodnje generacije ter strokovno utemeljenem in odgovornem odločanju, ki uživa zaupanje javnosti," je svojo predstavitev začela kandidatka za ministrico za okolje in prostor Polona Rifelj.

Izpostavila je izhodišča resorja, ki združujejo varstvo prostora, ohranjanje okolja in varstvo narave, upravljanje z vodami in gospodarjenja z mineralnimi viri, ki so vsebinsko povezana, zato so združena v enem ministrstvu. "Smiselno jih je upravljati celovito in usklajeno".  

Posegi v prostor in raba naravnih virov so po mnenju kandidatke temeljnega pomena za gospodarski razvoj in blaginjo, "zato je treba o njih odločati premišljeno in trajnostno, da zagotovimo samozadostnost in zanesljivo oskrbo z naravnimi viri, zelo pomembno pa je, da ohranjamo tudi okolje za prihodnje generacije".

"Ob tem ne smemo pozabiti na podnebno politiko", ki jo bodo, po besedah kandidatke vključili v odločitve o prostoru, naravi ni naravnih virov. "Slovenija se v zadnjih letih sooča s posledicami podnebnih sprememb, kot so suše, poplave, vročinski valovi, in poškodbe infrastrukture," je v uvodu še povedala Polona Rifelj.

Organizacija ministrstva in debirokratizacija  

Prvo pomembno področje, ki se mu bo kandidatka za ministrico posvetila, je organizacija ministrstva, debirokratizacija, zavezujoči roki in pozitivna presunkcija, odgovorno in ciljno vodenje ter učinkovit inšpekcijski nadzor. V ospredju je reševanje zamud pri postopkih, s katerimi se srečujejo fizične osebe in podjetja, kar bo po njenem mnenju trd oreh. 

Direktorji direktoratov in vodje bodo vodili na podlagi merljivih ciljev, vzpostavili bodo sistem rednega spremljanja in ocenjevanje uspešnosti vodij in zaposlenih in uveljavljanje njihove odgovornosti. Uvedli bodo tudi javno dostopno primerjavo uspešnosti izdajanja dovoljenj, kar je, kot pravi, največja rak rana v naši družbi. 

Okrepili bodo tudi inšpekcijski nadzor, tako kadrovsko kot z ustreznim vodenjem, da bo nadzor v praksi izvajan celovito in učinkovito. 

Posebno pozornost bo namenila projektom, ki jih resor izvaja s sredstvi EU, saj ti prinašajo največjo dodano vrednost za okolje in prostor, a le, če je zanje zagotovljeno pravočasno in stabilno financiranje. 

Pri občanih, občinah in podjetjih največje nezadovoljstvo povzročajo predolgi postopki, eden od razlogov tiči v veliko novih predpisov iz EU, rezultat pa je pogosto preveč zakonov in predpisov, ki se lahko tudi izključujejo, zato je treba narediti pregled zakonodaje in jo optimizirati. 

"Moj cilj je uprava, ki odloča pregledno, hitro in razumljivo ob doslednem spoštovanju zakonitosti in prava EU". Pri tem se bo oprla na stroko, sodobna digitalna orodja in jasne roke. Predlaga pregled vseh zakonskih in podzakonskih predpisov, odpravo medsebojnih neskladij in birokratskih ovir. Odpravili bodo tudi vse zahteve, ki jih evropsko pravo sploh ne zahteva. 

Pravočasno bodo tudi zagotovili vključevanje vse zaiteresirane strokovne in druge javnosti, med njimi zbornice in NVO, saj tako lahko preprečijo zamude in zastoje projektov.  

"Postopki bodo hitri in do strank prijazni." Pri čemer misli na presojo vplivov na okolje izdajo gradbenih dovoljenj okoljevarstvenih dovoljenj vodnih dovoljenj in koncesije za mineralne surovine. 

Uvedli bodo zavezujoče in ne zgolj instrukcijske roke v upravnih postopkih, pri čemer je navedla 30-, 45- 60- in 90-dnevne roke. Tam, kjer je to možno in v skladu s pravom EU bodo uvedli pozitivno presunkcijo, kar pomeni, če organ ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je odločil pozitivno.

Hkrati bodo vzpostavili digitalni sistem za opozarjanje o prekoračitvi rokov, za sprotno spremljanje zadev, odgovorne kontaktne osebe ter avtomatizacijo v rutinskih postopkih skozi enotno kontaktno točko. 

Varstvo okolja in podnebne spremembe

"Težišče bo na krožnem gospodarstvu in predelavi odpadkov v proizvode ter na zapiranju snovnih tokov". V ospredju bo preprečevanje nastanka odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje, za del, ki ga ni možno snovno predelati, pa bodo zagotovili okoljsko sprejemljivo obdelavo, hkrati pa bodo vzpostavili poenostavitev presoje vplivov na okolje, ob krepitvi strokovnosti in nadzora nad pripravo poročil. 

Krožno gospodarstvo bodo spodbujali tako, da bodo s sprejemom ustrezne zakonodaje zagotovili, da bodo podjetja lahko odpadke v čim večji meri predelovala v proizvode. Zavzemala se bo za obvezno uporabo recikliranih agregatov kot novih gradbenih materialov pri vseh naložbah države in občin ter krožnega gradbeništva, pri čemer naj bi uvedli gradbeni potni list materialov, ki omogočajo identiteto in sledljivost. Zavzemala se bo tudi za obveznost predelave zemeljskih izkopov, ki bi se predelovali v tako imenovano novo zemljo. To bo opredeljeno kot javna služba v regijskih centrih in se bo uporabljala tudi ob naravnih nesrečah. 

Predelovalcem odpadkov v proizvode bodo zagotovili olajšave pri okoljskih dajatvah in druge finančne spodbude za uvajanje novih tehnologij. 

Anže Petkovšek

Tam, kjer snovna predelava ni možna, bodo proučili možnost termične obdelave v soproizvodnjah tolpote in električne energije, pri njihovem umeščanju pa bosta v ospredju okoljska sprejemljivost in usklajenost z lokalnim prebivalstvom. 

Dotaknila se je tudi kanala C0, kjer načrtujejo celovit zunanji nadzor, ob ugotovljenih nepravilnostih pa ustrezno ukrepali. 

Urejanje prostora in graditev objektov 

"Postopki prostorskega načrtovanja in graditve so predlogi in nepredvidljivi, kar zavira naložbe in otežuje reševanje stanovanjske stiske, zato se zavzemajo za preglednejše, hitrejše in do investitorjev prijaznejše načrtovanje, ki spoštuje okoljske standarde in krepi vlogo lokalnih skupnosti". 

Vzpostavili bodo digitalno platformo za pregledno spremljanje prostorskega načrtovanja, poenostavitev in pohitritev postopkov OPN, pri čemer bodo združili smernice in mnenja, določili zavezujoče roke za državne nosilce urejanja prostora, molk organa, zahtevali obrazložitev odločitev in možnost preverjanja njihove utemeljenosti. 

Pripravili bodo popis in pospešeno obnovo degradiranih območij, s poenostavljenim postopkom načrtovanja na teh območjih. S tem se bo čim manj posegalo v kmetijska zemljišča. 

Olajšali bodo graditev. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja bodo združili mnenja, zemljišča za stanovanjsko gradnjo pa bodo določali v partnerstvu z občinami. Posebej pa je izpostavila hitro pot do gradnje lastne hiše. 

Zavzemala se bo tudi za čimprejšnjo vzpostavitev pokrajin kot pogoj za bolj kakovostno načrtovanje. 

Upravljanje z vodami

"Prednostna naloga je zmanjšati poplavno ogroženost in zagotoviti hitri odziv ob nesrečah ter vzpostaviti učinkovit nadzor države nad izvajanjem javnih služb in urejanjem voda".

Povišali bodo obseg vlaganj v urejanje vodotokov, pristojnosti države pa naj se izvajajo prek posebnih organov na ravni vseh statističnih regij. Vzpostavili bodo poseben sklad za takojšnje ukrepanje ob poplavah in drugih naravnih nesrečah z neposredno podporo občinam. Uvedli pa bodo tudi digitalni sistem za spremljanje pretočnosti vodotokov z opozorili o zamašitvah in naplavinah v realnem času.  

Anže Petkovšek

Ohranjanje narave

Varstva narave kandidatka ne razume zgolj kot prepovedi. "Varstvo je učinkovito le, ko vključuje tudi lastnike zemljišč in lokalne skupnosti kot partnerje in temelji na strokovno preverjenih podlagah". 

Vzpostavili bodo državni sklad za obnovitev naravnih vrednot, kamor šteje presihajoča jezera, slapove, kraška brezna in drevesne znamenitosti. Tudi na tem področju bodo vzpostavili digitalno nadzorno mrežo za kritična območja, pri čemer kot primer izpostavalja nedovoljeno vožnjo v naravi.

Kot pravi, pa je treba okrepiti tudi fizični nadzor za to usposobljenih naravovarstvenikov. Hkrati pa bo ministrstvo okrepilo nadzor nad zavodom za ohranjanje narave. 

Na varovanih območjih bodo preverili dejansko stanje glede na merila prava EU, ali so vsi zavarovani habitati in vrste na območju dejansko prisotni in ali so razmere še vedno enake, kot so bile ob sprejemu Nature 2000. 

Gospodarjenje z mineralnimi surovinami

"Njihovo izkoriščanje mora biti pregledno, nadzorovano in čim manj obremenjujoče za okolje, hkrati moramo zaščititi tla in plodno zemljo kot dragocen in počasi obnovljiv naravni vir."

Predlaga jasno politiko, ki zagotavlja zadostne mineralne surovine za gospodarstvo ob minimalnem poseganju v okolje in preglednem nadzoru izkoriščanja. Spodbujali bodo raziskovanje zlasti kritičnih surovin in pridobivanje surovin iz odpadkov.v okviru recikliranja. Postopki podaljšanja koncesij bodo hitri.

Obstoječa strategija razvoja 2030 in nacionalni program varstva okolja sta nezadostni podlagi za celovito strateško upravljanje s prostorom in naravnimi viri, zato bodo v prvem letu mandata pripraviti načrt razvoja Slovenije, ki bo celostno obravnaval razvojne in varstvene cilje.

Stanovanjska politika

Resor stanovanjske politike se seli iz ukinjenega ministrstva za solidarno prihodnost na MOPE. "Moj cilj je, da s prostorskimi in gradbenimi ukrepi povečamo ponudbo stavbnih zemljišč, pospešimo gradnjo, da bo dom dostopnejši zlasti za mlade". 

Predlaga, da v partnerstvu z občinami določijo stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji, s čimer bodo povečali ponudbo zemljišč za nove domove. Zagotovili bodo hitro pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo lastne hiše s poenostavljenim postopkom in jasnimi roki in tako preprečili preveliko izseljevanje s podeželja v mesta.

Poleg tega bodo prednostno aktivirali že obstoječi prazni stavbni fond in spodbujali revitalizacijo praznih in degradiranih stavb, kar je prostorsko in okoljsko bolj sprejemljivo od pozidave novih površin. 

Vprašanja poslancev 

Tamaro Kozlovič, poslanko Gibanja Svobode je zanimalo, kako bodo ob molku organa preprečili, da se to ne bo izigravalo? Največkrat je razlog za dolgotrajne postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja nepopolnost vlog, ki pa jih pripravljajo projektanti. Rezultat bi lahko bila izdaja dovoljenj za okoljsko sporne projekte. Poleg tega jo zanima tudi mnenje kandidatke o znižanju davka na najemnine, kar pa ne zagotavlja, da se bo dostopnost stanovanj, predvsem za mlade in mlade družine, povečala. Ali poenostavljen postopek pridobivanja gradbenih dovoljen za družinske hiše pomeni tudi poenostavitve tudi na področju uporabnih dovoljenj, je še zanimalo poslanko. 

Če so vloge nepopolne, sploh ne more priti do molka organa. To nameravajo rešiti z digitalizacijo, kjer bo natančno vidno, kaj v vlogi manjka in zato ta ne more nadaljevati postopka. Roki začnejo teči šele, ko je vloga popolna. Poenostavitve pa bodo veljale tudi pri uporabnih dovoljenjih. 

Na področju stanovanjske gradnje v pristojnosti države zagovarja pospešitev in gradnjo tudi izven mest na cenejših gradbenih parcelah. Gradnja v središčih mest se z neprofitno najemnino ne povrne naložbe. Sicer pa več podatkov o konkretnih rešitvah in projektih nima, saj še ni bilo primopredaje z ministrstva za solidarno prihodnost. 

Ali boste pri spremembi zakonodaje, ki bo potrebna za pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj, sodelovali tudi z NVO, predvsem v smislu doseganja konsenza, ko gre za varovanje okolja, je kandidatko vprašala Andreja Katič, poslanka SD. Zanimalo jo je tudi, kakšne ima načrte na področju regije SAŠA (Savinjsko-Šaleška dolina) in izstopa iz premoga do leta 2033?

Kar se tiče NVO, je še enkrat poudarila, da jih bodo že zelo zgodaj vključili v postopke, ob tem pa dodala, da to velja za tiste organizacije, ki delujejo v javnem interesu in jim je priznano, da lahko sodelujejo v posameznem projektu. Iskali bodo najboljše predloge z mislijo na razvoj, blokad pa ne sme več biti. 

Zagovarjamo postopni izstop iz premoga, dogovori, ki so bili sprejeti, pa se morajo spoštovati. Regija pa ima po njenem mnenju tudi zaradi evropskih sredstev iz različnih virov, relativno dobro osnovo za prihodnost.  

Ali boste nadaljevali že začete protipoplavne ukrepe in višji obseg sredstev za urejanje vodotokov, je zanimalo poslanko Gibanja Svobode Natašo Avšič Bogovič. Vprašala je tudi, ali boste nadaljevali s sprejemom nacionalne stanovanjske strategije za naslednjih 10 let, ki je že napisana in bila usklajevana, in ali bodo spreminjali sistem vlaganj v javna najemna stanovanja?

Z začetimi projekti urejanja vodotokov bodo nadaljevali, hkrati pa analizirali, ali je potrebnih še več sredstev na tem področju. Proučili bodo tudi, ali je bolj učinkovito, da na tem področju delujejo koncesionarji ali morda državno podjetje. Misli, da se tudi na tem področju pojavlja težava, da preplačujemo urejanje vodotokov, država pa je do zdaj imela premalo nadzora.  

Še enkrat je povedala, da s stanovanjsko strategijo države ni seznanjena, res pa je, da, zagovarjajo, da si mlade družine same ustvarijo dom, medtem ko je znano, da le malokrat dobijo javna najemna stanovanja. Namignila je, da jih dobijo drugi, ne slovenske mlade družine.  

Saro Žibrat iz Gibanja Svoboda je zanimalo, ali kandidatki lahko zaupamo, da bo zaščitnica okolja in ne izvajalka ukazov, ki bodo prihajali iz energetskega in gospodarskega okolja ter lokalnih skupnosti. Vprašala je tudi, ali verjame v podnebne spremembe in kaj zanjo pomenijo obnovljivi viri energije? Skrb je izrazila tudi o molku organa, kjer se lahko zgodi, da zaradi napovedane racionalizacije javne uprave lahko pride do manka uradnikov, ki bi o dovoljenjih sploh lahko odločali? 

Neposredno na vprašanja ni odgovorila, poudarila pa je, da bo na ministrstvu zasledovala predvsem cilje debirokratizacije in učinkovitosti ter trajnost. 

Kdaj lahko pričakujemo učinke skrajšanja roka pridobivanja dovoljenj, je kandidatko vprašal Vinko Logaj iz Gibanja svobode, ki ga je zanimalo tudi, ali načrtuje stanovanjsko politiko za deficitarne kadre, kot so šolniki in zdravstveni delavci na posameznih področjih. 

V tem trenutku ne more povedati, kdaj bodo učinki pridobivanja dovoljenj vidni, pred tem je treba pregledati, kaj je možno združevati, kako pospešiti in digitalizirati ter povezati delovanje dveh ministrstev, javne uprave in MOPE. O stanovanjskih shemah sta že govorila z ministrom za finance, da bi pripravili jamstvene sheme na zakupe in gradnjo stanovanj.

Odbor za okolje in prostor je z 10 glasovi za in enim proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev kandidatke Polone Rifelj za ministrico za okolje in prostor ustrezna.