Nova uredba o razvrščanju objektov je v osnovi enaka obstoječi, kljub temu pa prinaša nekaj sprememb in novosti. Podrobneje smo pregledali razvrstitev enostavnih in nezahtevnih objektov, postavitev katerih se lastniki hiš pogosto lotijo sami. To so predvsem garaže, nadstreški, zimski vrtovi, ute, letne kuhinje, bazeni, rastlinjaki, stavbe za shranjevanje orodja, pridelkov, ograje in podporni zidovi.
Glede na njihovo velikost in nekatera druga merila, se našteti objekti razvrščajo med enostavne, gradnjo katerih je treba skladno z novim gradbenim zakonom prijaviti na pristojni upravni enoti, drugi pa med nezahtevne objekte, za postavitev katerih je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte.
Razpon enostavnega in nezahtevnega objekta ni več pomemben
Splošna merila, na podlagi katerih so eni razvrščeni med enostavne, drugi pa nezahtevne objekte, ostajajo enaka zdaj veljavnim, z eno bistveno razliko. V novi uredbi ni več merila nosilnega razpona, ki je pri enostavnih določal maksimalni dovoljeni razpon štiri metre, pri nezahtevnih pa pet metrov. Predlagatelj se je za to spremembo odločil na podlagi „dosedanje uporabe, ki je pokazala, da samo merilo ne zagotavlja večje varnosti objektov, povzroča pa nestrinjanje pri razlagi pojma med upravnimi organi in projektanti, ki so v izogib (navideznega) postavljanja podpornih stebrov sredi prostorov, denimo garaž, skladišč, prikazovali bistveno zahtevnejše konstrukcijske sisteme, s katerimi so želeli obiti pravilo svetle razpetine. Ker gre pri razvrščanju za objekte z dopustnimi manjšimi površinami, se merilo nosilnega razpona v celoti opušča.“
Še vedno pa velja, da so enostavni objekti lahko le enoetažni, visoki največ štiri metre in globoki največ en meter, medtem ko so nezahtevni lahko visoki največ šest metrov in globoki največ dva metra.
Vsi rastlinjaki so po novem enostavni objekti
Ena od novosti predlagane uredbe so rastlinjaki. Zdaj velja, da med enostavne objekte spadajo tiste stavbe za pridelavo rastlin, ki niso večje od 50 kvadratnih metrov, med nezahtevne pa tiste, ki niso večje od 150 kvadratnih metrov. Po novem vsi rastlinjaki spadajo med enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Izpolnjen pa mora biti pogoj, da rastlinjak nima temeljev in ni priključen na gospodarsko javno omrežje.
Nadstrešnica je opredeljena bolj natančno
Uredba tudi natančneje opredeljuje nadstrešnico, opredeljena je kot stavba, ki ima samo streho, s katero se zagotovi zaščita pred dežjem in snegom, nima pa obodnih sten. V uredbi je ponovno opredeljena kot posamezen objekt, kljub temu, da je fizično povezana z glavno stavbo. Pravilo postavitev nadstrešnice omejuje z dotikanjem na sosednje stavbe samo z dveh strani.
Natančneje so opredeljeni tudi stavbe za funkcionalno dopolnitev, mednje spadajo vrtne ute, letne kuhinje in podobne pomožne stavbe, katerih namen je le dopolnitev glavnega objekta in nimajo glede na svoj namen lastne klasifikacije.
Ker gradbeni zakon ne pozna več pojma drugi gradbeni posegi, je v uredbi določen poseben pogoj, na podlagi katerega se mora za samo razvrstitev med nezahtevne objekte upoštevati tudi morebitni izkop ali nasip terena, ki je potreben za izvedbo drugače razmeroma nezahtevnega objekta. Če je denimo za postavitev do 50 kvadratnih metrov velike garaže, ki sicer spada med nezahtevne objekte, treba izkopati teren več kot štiri metre globoko, seveda takega objekta ni možno razporediti med nezahtevne objekte, temveč se ga razvrsti med manj zahtevne objekte, pojasnjuje predlagatelj.
Posamezni in pomožni objekt
Razvrstitev objektov se nanaša na posamezni objekt, za kar sta ključni dve izhodišči. Objekt je konstrukcijsko samostojen, kar pomeni, da ni odvisen do drugih objektov, na katerega bi se konstrukcijsko navezoval, in je hkrati funkcionalno samostojen.
Posamezna stavba je lahko tudi pomožna stavba, ki se dotika glavne stavbe, če sta konstrukcijsko in požarno ločeni, med njima pa ni fizične povezanosti. Ker pomožni objekti nimajo lastnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, sta lahko objekta povezana s skupnimi inštalacijami.
Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječ ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan, po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki.
Glavni objekt je na primer enostanovanjska stavba, če sta na njeni gradbeni parceli za namen te stavbe prizidana še garažna stavba ali bazen, pa sta določena kot pomožna objekta.
Za zimski vrt, ki je del hiše, še vedno gradbeno dovoljenje
V praksi to pomeni, da sta stanovanjska hiša in denimo garaža posamezni stavbi, če se ti zgolj dotikata, nista pa konstrukcijsko povezani, sta požarno ločeni, imata vsaka svoj vodovodni, kanalizacijski in elektro priključek, če jih potrebujeta.
Če pa je garaža fizično povezana s hišo kot nov dodatni prostor, pa velja, da so se hiši povečali gabariti, zato garaža v tem primeru ni več posamezni objekt in se ne razvršča med enostavne ali nezahtevne objekte. Enako na primer velja za zimski vrt. V teh primerih je treba zanje pridobiti gradbeno dovoljenje, saj gre za prizidavo.
Slovencu dat tako uredbo pomeni pozidat vse kmetijske povrsine. Kmal bomo lacni v pozidani hebiveniji.