Gradnja prizidka, s katerim graditelj načrtuje povečanje stanovanjske površine obstoječe hiše, je novogradnja, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje. To velja tudi, če bo prizidek velik le nekaj kvadratnih metrov.
Uredba o razvrščanju objektov sicer enostanovanjsko stavbo, površina katere ni večja od 25 kvadratnih metrov, uvršča med nezahtevne objekte. Vendar prizidek, ne glede na velikost, v to kategorijo ne spada, če je s hišo fizično povezan kot nov dodatni prostor, če se s prizidkom povečajo gabariti hiše in s tem tudi stanovanjska površina, in če je prizidek priključen na infrastrukturo hiše.
Gradbena dokumentacija in stroški
Pri načrtovanju in gradnji prizidka morajo sodelovati vsi z gradbenim zakonom predpisani projektanti, ki bodo pripravili projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, tudi nadzornik, na koncu pa je treba pridobiti tudi uporabno dovoljenje.
Še prej pa je treba na pristojni upravni enoti zaprositi za lokacijsko informacijo in ugotoviti, kaj in pod kakšnimi pogoji ta sploh dovoljuje. Morda bomo ugotovili, da je možnost širitve v pritličju zelo omejena, torej ne bomo mogli delati tako velikega prizidka, kot ga imamo v mislih. Vse želje bomo morali prilagoditi lokacijski informaciji.
Nekaterim graditeljem se izpolnjevanje omenjenih zahtev zdi zahtevno in odveč, predvsem pa pomeni dodatne stroške za pripravo dokumentacije in storitev nadzornika, zato se odločijo zakon zaobiti in prizidek postaviti v lastni režiji na črno. Na spletnem forumu eden od njih sprašuje, kaj se mu lahko zgodi oziroma kaj ga čaka, če se odloči za črno gradnjo.
Odločba o ustavitvi in odstranitvi
Za nadzor nad gradnjo so pristojni gradbeni inšpektorji. Če v inšpekcijskem postopku ugotovijo nelegalno gradnjo oziroma nelegalni objekt ukrepajo skladno z ukrepi, ki jih za to kršitev določa 93. člen gradbenega zakona. „V primeru nelegalnega objekta ali njegovega dela pristojni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča,“ pravijo na inšpektoratu za naravne vire in prostor, del katerega so tudi gradbeni inšpektorji.
Inšpektor mora v inšpekcijskem postopku ugotoviti vsa potrebna dejstva in izvesti dokaze, ki so potrebni za njegovo odločitev v inšpekcijskem postopku. To ugotavlja na inšpekcijskih pregledih na lokaciji, s pregledom javnih evidenc in drugih dokumentov, na podlagi izjav in podobno, še pravijo. Na podlagi tega pa izda ukrep.
V primeru nelegalne gradnje izda odločbo, v kateri je najprej navedeno, da mora graditelj takoj ustaviti gradnjo, saj jo izvaja brez dokončnega oziroma pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Določi tudi tok, do katerega mora graditelj na svoje stroške gradnjo odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje. V odločbi je graditelj tudi seznanjen s tem, da so za objekt, ki ga gradi brez gradbenega dovoljenja, prepovedani izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, promet z objektom oziroma z zemljiščem, na katerem je objekt, sklenitev pravnih poslov v zvezi z nedovoljenim objektom, razen kreditnih poslov, določitev hišne številke.
Ob tem velja opozoriti, da zakon določa tudi, da gradbeni inšpektor z odločbo naloži upravljavcu infrastrukture, naj izvede odklop. Če je nedovoljena gradnja priključena prek legalne gradnje, pa naloži tudi njen odklop.
Zaznamek v zemljiški knjigi in tabla na objektu
Inšpektor o izdani odločbi nemudoma obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljivo odločbo. Zemljiškoknjižno sodišče pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa. Zaznamba se vpiše pri vseh imetnikih lastninske ali stavbne pravice na nepremičnini.
Poleg tega pa je graditelj z odločbo obveščen tudi o tem, da se bo v primeru, če ne bo izvršil odrejene obveznosti na način in v roku, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz izreka odločbe, ki se bo opravil s prisilitvijo ali po drugih osebah.
Po vročitvi odločbe inšpektor ne glede na to, ali je inšpekcijski zavezanec oziroma lastnik navzoč, objekt označi s tablo, na kateri je navedeno, da je izrečen inšpekcijski ukrep.
Graditelj se na odločbo lahko pritoži, na ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je drugostopenjski organ, vendar pritožba ne zadrži njene izvršitve.
Kontrolni pregled in izvršba
Po preteku roka, ki ga je zavezancu odredil v odločbi, inšpektor izvede kontrolni pregled na lokaciji gradnje. Če ugotovi, da zavezanec ni izvršil odredb iz inšpekcijske odločbe, ima inšpektor nove pristojnosti, pravijo na inšpektoratu. „Začne postopek upravne izvršbe. Zavezancu najprej izda sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem mu za izvedbo odrejenih obveznosti določi dodaten datum in sporoči, da bo, v primeru, da teh ne bo izpolnil, izvršba izvedena s prisilitvijo ali po drugi osebi.“
Dolžnost inšpektorja je, da v primeru ugotovljenih kršitev izreče ukrep oziroma na drugačen način poskrbi za vzpostavitev zakonitega stanja. Inšpekcijski postopek se nadaljuje do vzpostavitve zakonitega stanja, ki pa se lahko vzpostavi tudi z legalizacijo objektov, še pravijo na inšpektoratu.
Samoprijava ne pomaga
Ali se graditelj, ki gradi na črno lahko samoprijavi in s tem izogne inšpekciji? Na inšpektoratu odgovarjajo, da „samoprijava ne vpliva na uvedbo in potek inšpekcijskega postopka.“
Graditelje opozarjajo, da gradbeni zakon v 111. členu, predpisuje globe za investitorja, in sicer je globa za investitorja - posameznika, ki gradi ali zgradi objekt brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja, pri manj zahtevnem objektu od 2000 do 4000 evrov. Inšpektorji pa v okviru inšpekcijskega postopka izdajajo tudi prekrškovne odločbe.
Dobijo več kot 2000 prijav
Kako verjetno je, da bodo inšpektorji odkrili črno gradnjo? Zgovorni so podatki o izvedenih inšpekcijskih pregledih za leto 2022. Inšpektorji so v tem letu opravili več kot 8000 rednih in izrednih pregledov. Vsako leto izvedejo več ciljnih akcij, v katerih, ne glede na njihov namen, odkrivajo tudi nelegalne gradnje. Hkrati na leto dobijo več kot 2000 prijav. Vsako leto odkrijejo tudi več 10 nelegalnih gradenj, ki jih morajo investitorji odstraniti.
Pred leti sem se odločal za prenovo mansarde. Malo predolgo sem razmišljal, zakon se je spremenil in po novem omogočal samo 1/3 strešine za dvig (kukerle). Nisem se odločil za prenovo, se pa je sosed v isti ulici. Še danes… ...prikaži več ima mansardo , dvignjeno s kukrlom po celotni dolžini, jaz pa ne. Kaže, da naša zakonodaja velja samo za naivne, tisti hrabri pa naredijo po svoje in na koncu dosežejo vse. Tudi legalizacije.
Zakon velja le za navadne "smrtnike",ki komaj nastrgajo denar za kakšen dodaten meter prizidka-elita,ki pozidava najboljša kmetijska zemljišča na atraktivnih lokacijah z vilami in graščinami,pa ni do sedj porušila niti ene same opeke,ker jim hrbet ščitijo njihovi pokvarjeni kolegi na položajih......
Zakon za njihove ne velja