Razgrabljeno v dveh mesecih: tudi do 230.000 evrov kredita brez obresti

V nadaljevanju preberite

• Zakaj je bil poziv, ki združuje subvencijo in brezobrestni kredit, razgrabljen v dveh mesecih?
• Koliko denarja so prejeli prvi odobreni projekti in zakaj se skoraj vsi odločajo za izolacijo ovoja?
• Kaj se zgodi, ko sredstva poidejo, in ali bo država zagotovila nova?
• Kateri trije pozivi so še odprti in koliko denarja je v njih na voljo?

Eko sklad že vrsto let subvencionira in kreditira naložbe v obnovo večstanovanjskih stavb, s katerimi etažni lastniki zmanjšajo rabo energije, potrebne predvsem za ogrevanje, in posodabljajo ogrevalne sisteme.

Denarja zmanjkalo v dobrih dveh mesecih

Eden izmed javnih pozivov, ki se je očitno izkazal za zelo privlačnega, omogoča subvencije in hkrati najem skupnega kredita v breme rezervnega sklada. Sredstev iz naslova omenjenega poziva, bilo jih je dva milijona, je zmanjkalo v pičlih dveh mesecih. V drugi polovici avgusta je Eko sklad zato poziv zaprl.

Bistvo omenjenega javnega poziva je obvezne kombinacije subvencije in ugodnega skupnega kredita, pri čemer je kredit odobren v breme rezervnega sklada. "Kredit se črpa v enkratnem znesku celotnega odobrenega kredita in nakaže na fiduciarni račun rezervnega sklada, upravnik pa nato iz teh sredstev poplačuje upravičene situacije oziroma račune izvajalcev," pravijo na Eko skladu.

Obnova 13 večstanovanjskih stavb

Za takšno financiranje naložb v večjo energijsko učinkovitost se odločili etažni lastniki v 13 večstanovanjskih stavbah, v enem primeru pa je vlagatelj od vloge odstopil, ker se je izkazalo, da ne gre za večstanovanjsko stavbo.  

Vloge so v različnih fazah obravnave – nekatere so še v formalnem ali vsebinskem dopolnjevanju, za štiri pa so bile že izdane odločbe oziroma pripravljene pogodbe v skladu s pogoji javnega poziva.

Do 57.000 evrov subvencij in do 230.000 kredita

Prav zato, ker vsi primeri še niso zaključeni, o povprečnih zneskih, ki so jih že oziroma jih še bodo odobrili vlagateljem, na Eko skladu za zdaj še ne morejo govoriti. Postregli pa so s podatki o že odobrenih vlogah.

V vseh štirih primerih so se etažni lastniki odločili, za energijsko učinkovitost stavb izboljšajo z naložbo v toplotno izolacijo zunanjega ovoja, torej izolacijo fasade, ravne strehe in tal proti terenu tal proti terenu oziroma tal nad neogrevanim prostorom/kletjo.

Za naložbo so jim na Eko skladu odobrili od 43.300 do 56.800 evrov nepovratnih sredstev, ob tem pa še od 70.000 pa vse do 230.000 evrov ugodnega kredita v breme rezervnega sklada, ki ga bodo odplačevali brezobrestno.

Omenimo še, da je Eko sklad v okviru omenjenega poziva sredstva in kredit odobril ne le za toplotno izolacijo, temveč tudi za osem drugih ukrepov, na primer za naložbo v toplotno črpalko, kotel na lesno biomaso, solarne kolektorje, menjavo stavbnega pohištva, optimizacijo ogrevanja in druge ukrepe, a kot pravijo na Eko skladu, se je večina vlagateljev odločila za vgradnjo toplotne izolacije.  

Kredit pred, subvencija po izvedeni naložbi

Izplačil nepovratnih finančnih spodbud na tem javnem pozivu še ni bilo, saj se subvencija izplača šele po zaključku naložbe in predložitvi ustrezne zaključne dokumentacije.

Kredit pa se lahko črpa pred zaključkom naložbe, po podpisu kreditne pogodbe, ureditvi zahtevanih zavarovanj ter predložitvi dokumentacije, iz katere nedvoumno izhaja, da se naložba izvaja. To je lahko na primer začasna situacija, račun ali delni račun za izvedena gradbena, obrtniška oziroma inštalacijska dela, ki so predmet spodbude.

O dodatnih sredstvih odloča vlada

Ustreznost takšnega financiranja naložb v večstanovanjske stavbe prepoznavajo tudi na Eko skladu, zato želijo, "brezobrestni kredit, ki se odplačuje v breme rezervnega sklada, v kombinaciji z nepovratno finančno spodbudo tudi v prihodnje ponujati kot dolgoročno možnost financiranja skupnih naložb etažnih lastnikov".

Načrtujejo, da bodo nov, podoben poziv objavili čim prej, a vse ni odvisno le od Eko sklada. Zdaj je na potezi vlada, ki mora potrditi rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada, s čimer bi bila zagotovljena tudi dodatna sredstva za nov tak poziv. Na skladu računajo, da bo to še letos, kar bi omogočilo, da je tudi nov javni poziv objavljen letos.

Odprti še trije pozivi

Dokler ne bo novega javnega poziva, v okviru katerega lahko vlagatelji dobijo subvencijo in kredit v breme rezervnega sklada, pa imajo na voljo tri druge pozive.

Javni poziv 124SUB-OBPO25, nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših stavb z najmanj tremi posameznimi deli, ki je bil že odprt lani in v okviru katerega je na voljo 16 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je namenjen za spodbujanje naložb v toplotno izolacijo ovoja in optimizacijo ogrevalnega sistema.

Poziv 127SUB-SOG26, nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe v posodobitev ogrevalnih naprav v skupnih sistemih starejših stavb z najmanj tremi posameznimi deli, ki je odprt od aprila letos in v okviru katerega je razpisanih 600.000 evrov, je namenjen spodbujanju naložb v solarne kolektorje, kotle na lesno biomaso, toplotne črpalke in zamenjavo ali celovito prenovo toplotnih postaj.

Prav tako pa lahko etažni lastniki v okviru poziva 81OBVSS25 kandidirajo za pridobitev kredita brez obresti, na voljo je 1,5 milijona evrov, pogoj pa je, da so dobili odločbo o dodelitvi subvencije na podlagi enega od prej omenjenih dveh še odprtih pozivov.

V tem primeru gre za individualni kredit, s katerim lahko posamezni etažni lastnik financira svoj delež skupne naložbe v prenovo večstanovanjske stavbe.