Ta stanovanja gredo za med, še preden so zgrajena

Da se večstanovanjska gradnja z lesom ne prebije na slovenski stanovanjski trg, je še toliko bolj nerazumljivo ob dejstvu, da se slovenski proizvajalci z najdaljšo tradicijo lahko pohvalijo z izjemno tehnologijo gradnje vseh vrst stavb, od individualnih hiš do večjih javnih objektov, kot so vrtci, zdravstveni domovi, tudi turistični objekti, in naprej do večstanovanjskih stavb, kar jim priznavajo tudi v državah z dolgo tradicijo lesene gradnje, kjer so ti proizvajalci tudi prisotni.

Premalo referenčnih objektov

Zakaj je tako, smo vprašali strokovnjake iz podjetij Jelovica hiše, Marles in Lumar. Razlogov zato, da je trg večstanovanjske lesene gradnje pri nas šele v razvoju in precej zaostaja za primerljivim trgom v tujini, je več, se strinjajo sogovorniki. Težave vidijo pri investitorjih, delno tudi projektantih, pa tudi v spodbudah in regulaciji države, manj pa je nezaupanja v takšno gradnjo pri kupcih, če že so, pa jih z jasnimi dejstvi hitro odpravijo.

"Tisto, kar trenutno manjka, je predvsem zadostno število referenčnih projektov, ki bi potrdili, da je lesena večstanovanjska gradnja zrela tudi za slovenski trg," pravi Aljaž Urbanc iz podjetja Jelovca hiše in doda: "Vsak uspešni projekt dviguje zaupanje in pospešuje odločanje za naslednje projekte".

Kakovostni primeri večstanovanjskih lesenih stavb bodo tudi po mnenju Nataše Teraž Krois iz Lumarja razblinili vse dvome in premagali predsodke. "V zavesti ljudi je treba odpraviti nekatere zmotne predstave o lesu".

Več informacij in ozaveščanja

Pri odpravi nezaupanja in predsodkov ima pomembno vlogo tudi izobraževanje in osveščanje, k čemur bi po mnenju sogovornikov morala izdatno prispevati tudi država. Po besedah Urbanca del "zadržkov izhaja iz nepoznavanja sodobnih lesnih sistemov, njihove požarne, potresne, akustične in energetske zmogljivosti«. Ko investitor ali projektant v praksi vidi, da lahko »objekt postavimo v manj kot 30 dneh, da stanovanja dosežejo sNES standard, da se enote prodajo še pred dokončanjem in da je kakovost bivanja nadstandardna, zadržki hitro izginejo".

Podobne izkušnje poudarja tudi Nika Bratković iz Marlesa, ki pravi: "Ko investitor iz prakse spozna prednosti kratkega časa na gradbišču in zanesljivega obvladovanja rokov ter ima ob sebi strokovnega, izkušenega partnerja, se običajno hitro prepriča, da je lesena montažna gradnja bolj smiselna izbira kot tradicionalna masivna gradnja".

Lesena večstanovanjska hiša v Švici arhiv Marles

Država naj bo zgled

Poleg navedenega pa kot enega od ključnih dejavnikov, ki bo vplival na preboj tovrstne gradnje Teraž Krois izpostavlja še jasno in enotno regulativo "Potrebujemo predvidljivo zakonodajo in enotno interpretacijo požarnih ter potresnih zahtev za večetažne lesene stavbe".

Še en pomemben vidik pa so spodbude in delovanje javnega sektorja z zgledom. "Država lahko naredi velik premik s premišljeno oblikovanimi spodbudami. Eko sklad in stanovanjska politika lahko še bolj podpreta gradnjo nizkoogljičnih večstanovanjskih stavb – ne le individualnih hiš, kar bo tudi investitorje večstanovanjskih stavb spodbudilo v investicije v leseno gradnjo," pravi Teraž Krois, k temu pa doda, naj "država pri lastnih investicijah deluje z zgledom".

Pravilo najnižje cene

Zelo zgledno bi država lahko delovala tako, da bi spremenila javne razpise, ki so po besedah Bratković pogosto napisani v korist klasični gradnji. "Potrebujemo tehnološko nevtralne razpise, ki omogočajo enakovredno obravnavo lesene montažne gradnje. Pogosto se zgodi, da posel dobi neizkušeni ponudnik zgolj zato, ker je cenejši – kar dolgoročno zavira razvoj kakovostne lesene gradnje. Poudarek predvsem na ceni omejuje inovativne rešitve".

Če ne drugače, bo Slovenija razvoju v državah DACH morala slediti zaradi prihajajočih evropskih zahtev, pa je prepričan Urbanc. Med njimi so obvezne LCA analize v javnih razpisih, pričakovane mejne dovoljene vrednosti izpustov ogljika za nove stavbe, polna integracija EU taksonomije, uvedba digitalnih gradbenih potnih listov, vse to pa bo, kot pravi Urbanc "leseno gradnjo postavilo v prednost".

Tehnologija ni ovira, je del rešitve

Nerazvitost trga lesene večstanovanjske gradnje torej tiči v nepoznavanju tehnologije gradnje in premajhnem poznavanju kakovosti tako grajenega bivalnega okolja. Tehnologija gradnje nikakor ni razlog, da takšnih stavb ne bi bilo več, ali kot pravi Teraž Krois "sodobna tehnologija lesene gradnje danes ni ovira, temveč del rešitve".

"Zadržki izhajajo predvsem iz percepcije, ne iz tehnologije," se strinja Urbanc.

Skrbi kupcev so odveč

Kupci lesenih montažnih objektov imajo predvsem pomisleke o dolgoročni varnosti, trajnosti in vrednosti takšne naložbe. "Najpogostejše skrbi, s katerimi se srečujemo, so: požarna varnost (ali je lesena stavba dovolj odporna proti požaru), potresna varnost (kako se obnaša ob močnem potresu), življenjska doba (ali bo lesena stavba zdržala tako dolgo kot klasično zidana) in financiranje (ali bodo banke kreditirale nakup in zavarovalnice enako zavarovale leseno stanovanje)," pravi Teraž Krois.

"Z leseno montažno gradnjo in križno lepljenim lesom (CLT) — pogosto v hibridu s klasično gradnje — dosegamo in celo presegamo vse zahteve glede požarne odpornosti akustike in potresne varnosti. Rešitve so preverjene in ponovljive," na pomisleke investitorjev in kupcev odgovarja Bratković.

Požarna odpornost, protipotresna varnost 

Z vidika požarne varnosti zakonodaja predpisuje 30-, 60- ali 90- minutno požarno odpornost za posamezne ločilne elemente, kar velja tako za leseno kot opečno gradnjo. "Lesene konstrukcije v primeru požara oglenijo, s čimer ustvarjajo zaščitni sloj in preprečujejo hitro gorenje. Ločilne nosilne konstrukcije so preračunane na zahtevano časovno obremenitev z ognjem. Vsi stiki in preboji so projektirani in izvedeni tako, da preprečujejo nenadzorovano širjenje ognja in dima med posameznimi požarnimi sektorji," požarno odpornost lesenih objektov pojasni Teraž Krois.

Ko gre za protipotresno varnost pa imajo lesene stavbe nekaj prednosti pred klasično grajenimi. "Zaradi manjše teže in prožnosti učinkovito prenašajo potresne sunke. Manjša teža pomeni manjše sile, duktilni spoji pa omogočajo, da konstrukcija absorbira energijo potresa brez porušitve. To ni zgolj teoretična prednost – tudi raziskave in smernice inštitutov za gradbeništvo so pokazale, da lesene stavbe ob dobrem načrtovanju izkazujejo zelo dobro potresno odpornost," še doda Teraž Krois.

Na pomisleke o življenjski dobi lesene stavbe Urbanc odgovarja, da je ta primerljiva s klasičnimi stavbami, če je stavba ustrezno zasnovana in vzdrževana.

Takšni so bivalni pogoji

O bivalnih pogojih pa se kupci lahko prepričajo, ko vidijo že zgrajene lesene objekte. "Zaradi odlične izolacije in vgrajenih sistemov prezračevanja imajo taka stanovanja izjemno bivalno ugodje – temperatura in vlaga v prostorih sta vse leto prijetno uravnani, ni prepiha ali občutka "hladnih sten". Poleg tega so stroški obratovanja nizki, saj stanovanja porabijo zelo malo energije za ogrevanje in hlajenje," pove Teraž Krois in doda, da to "dolgoročno vpliva tudi na vrednost nepremičnine, vedno več kupcev se zaveda, da bodo zaradi rastočih cen energije in vse večjega poudarka na trajnosti takšne varčne in trajnostno grajene nepremičnine čez desetletja bolj cenjene in iskane".

Med prednostmi lesene večstanovanjske gradnje sogovorniki izpostavljajo tudi proces od zasnove in razvoja do postavitve stavbe na terenu, kar je pomembno predvsem za investitorje in projektante. Vse zahteve – od potresne in požarne varnosti do akustike med stanovanji ter energetske učinkovitosti so izzivi, vendar so, kot pravi Teraž Krois obvladljivi, pri čemer izpostavlja, da so "rešitve med seboj usklajene in da že v fazi projektiranja sodelujejo arhitekti, statiki, strokovnjaki za strojne instalacije, električarji in drugi". Interdisciplinarni pristop k načrtovanju pomeni, da vse vidike upoštevajo celostno, s čimer lahko na eni strani optimizirajo rešitve in na drugi že vnaprej preprečijo morebitne konflikte ali napake.

Ali kot pravi Bratković: "Prednost imamo prav v tem, da imamo veliko izkušenj in ne »ugibamo« sproti – znamo predvideti konstrukcijske, tehnološke in časovne izzive".

Lesene večstanovanjske stavbe v praksi

Zaradi vseh navedenih prednosti tako za investitorje in projektante na eni in kupce na drugi strani, sogovorniki v zadnjem času ugotavljajo, da je zanimanja za tovrstno gradnjo vse več. Trg še ni povsem zrel, a ima velik potencial, še dodajajo. To potrjujejo tudi njihovi že izvedeni projekti in tisti, ki so v izvedbi.

Jelovica že več desetletij gradi večstanovanjske stavbe v Švici, Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji pa so nedavno uspešno izvedli prvi večstanovanjski objekt v okvirno-panelni leseni konstrukciji v Sežani, ki je trietažna nadgradnja obstoječe masivne stavbe. Za pripravo pred montažo so potrebovali pet mesecev, stavbo pa so postavili prej kot v 30 dneh.

"Z integriranim pristopom, natančno statično optimizacijo ter uporabo naprednih lesenih konstrukcijskih sistemov smo dosegli maksimalno učinkovitost, visoko raven varnosti in časovno optimizirano izvedbo," pove Urbanc in doda, da je investitor vsa stanovanja prodal že pred zaključkom gradnje.

Fasada je izdatno toplotno izolirana s kameno volno, stavba pa zasnovana kot sNES. Vseh 16 stanovanj je opremljenih s prezračevanjem z rekuperacijo, za ogrevanje je vgrajena toplotna črpalka, po navedbah Urbanca pa mesečni stroški za ogrevanje in prezračevanje v stanovanjih, velikih od 60 do 80 kvadratnih metrov, na mesec znašajo od 20 do 40 evrov.

Kolikšna je bila cena kvadratnega metra ali cena povprečno velikega stanovanja, ne navja, pove pa, da je bila primerljiva cenam, ki na območju veljajo za klasično gradnjo.

Marles je v zadnjih letih večstanovanjske stavbe gradil predvsem v tujini, v Sloveniji pa so letos zaključili dvoetažno nadgradnjo večstanovanjskega bloka v Lenartu. V Šentilju prav zdaj gradijo trietažni blok z 28 stanovanji. V obeh primerih gre za energijsko učinkovito gradnjo, stanovanja so opremljena s prezračevalnimi sistemi z rekuperacijo, ogrevanje pa urejeno prek daljinskega ogrevanja. Tudi ta stanovanja so bila prodana pred zaključkom gradnje, pravi Bratković.

Pri Lumarju so lani končali večstanovanjska objekta v Avstriji, kjer so zahteve strožje, nadzori gradbišča pa pogostejši kot v Sloveniji. Zdaj se aktivno pripravljajo na gradnjo nove stanovanjske soseske Hiše Pasike v Turnišču. "Kot izvajalec bomo tam gradili prvih šest večstanovanjskih objektov, vsak obsega pritličje in nadstropje s skupno štirimi stanovanji. V prvi fazi bo zgrajenih 24 stanovanj. Ta faza je začetek širše zasnove soseske, ki predvideva več kot 40 objektov oziroma približno 160 stanovanj".

Nosilna konstrukcija objektov temelji na njihovi preverjeni inteligentni konstrukciji, elemente ovoja stavbe izdelajo kot tehnološko dovršene in v proizvodnji prefabricirane elemente. Konstrukcijski sklopi so difuzijsko odprti in zelo dobro toplotno izolirani, kar zagotavlja prijetno bivalno klimo in majhne toplotne izgube. Celoten konstrukcijski sistem je projektiran skladno z veljavnimi evropskimi standardi, s posebnim poudarkom na potresni in požarni varnosti ter zrakotesnosti ovoja stavbe.

Objekti so skoraj ničenergijski, za ogrevanje so predvideli nizkotemperaturno talno gretje v kombinaciji s sodobno toplotno črpalko, stanovanja bodo opremljena tudi s centralno prezračevalno napravo z rekuperacijo toplote.

Prodajna cena stanovanja v Turnišču bo okvirno 3500 na kvadratni meter, kupci pa bodo lahko kandidirali tudi za subvencije pri Eko skladu.

katarina.n.mal@styria-media.si