Marsikdo si želi sprememb v hiši ali stanovanju. Stene pogosto rušimo pri temeljitih obnovah. Prostor bi na primer radi povečali, odprli, kar pomeni, da je treba zrušiti steno, ki zdaj razmejuje dva manjša prostora. Tudi kupci rabljenih stanovanj pogosto vidijo priložnost, da obstoječ tloris spremenijo in ga z rušenjem nekaterih sten in morda posavitvijo novih prilagodijo svojim potrebam in željam.
Rušenje notranjih sten torej ni nič nenavadnega, vendar se tega le v redkih primerih lahko lotimo kar sami. Rušenje po besedah gradbenih strokovnjakov spada med najbolj zahtevna gradbena dela, ki se jih ne bi smeli lotevati sami. Nepremišljeno rušenje sten, tudi če te niso nosilne, lahko privede do usodnih posledic.
Najprej ugotovimo ali je stena nosilna ali ne
Prav od tega, ali je stena, ki jo želimo zrušiti ali pa v njej narediti večjo odprtino, nosilna ali ne, je odvisno, kako se posega sploh lahko lotimo. Lažje je, če imamo načrte, iz katerih lahko natančno preučimo, kako je zasnovana konstrukcija stavbe, in izvemo, katera stena je nosilna in katera ne. Če dokumentacije nimamo, nam lahko pomaga statik, ki bo glede na dimenzije stene in material, iz katerega je zgrajena, ter glede na to, kaj je nad njo v višjem nadstropju, izračunal, ali gre za nosilno steno.
V nosilne stene brez vnaprejšnjega statičnega izračuna ne smemo posegati, izjema so manjše odprtine in preboji, ki jih naredimo zaradi napeljave ali vgradnje cevi za zračenje, pravijo statiki.
Če smo torej ugotovili, da je zid, ki naj bi padel, nosilni, ga ne moremo rušiti brez gradbenega dovoljenja, saj gre za poseg v konstrukcijo. Torej potrebujemo projektanta, arhitekta, ki bo pripravil projektno dokumentacijo, na podlagi katere na pristojni upravni enoti zaprosimo za gradbeno dovoljenje.
V hiši to lahko naredimo relativno preprosto, v bloku pa je precej bolj zapleteno. Tudi če bi statični izračun oziroma statična presoja potrdila, da se nosilni zid v stanovanju lahko odstrani, za tak poseg potrebujemo 100-odstotno soglasje vseh lastnikov. To pa je zelo verjetno nemogoče.
Rušenje brez načrta je neodgovorno
Kljub zakonskim obvezam, da je za poseg v konstrukcijo potrebno gradbeno dovoljenje, pa se marsikateri lastnik hiše rušenja loti sam in brez statične presoje. Misli si, saj nihče ne bo vedel, da sem zrušil steno med kuhinjo in dnevno sobo.
Takšno početje je pogojno sprejemljivo pri odprtinah za okna in vrata, ki niso širše od enega metra, ter če jih naredi izkušen izvajalec, sicer pa je lahko zelo nevarno, pravijo statiki.
Statični izračun in projektna dokumentacija sta med drugim namreč namenjena temu, da se določi vrstni red rušenja, vsebuje pa tudi načrt, kako se bo nadomestila nosilnost. Ta se lahko doseže z vgradnjo armiranobetonskih preklad na mestu rušitve ali z jeklenimi nosilci. Najpogostejša napaka, ki jo pri tem naredijo graditelji, ki se posegov lotevajo na lastno pest, je, da odprtine, ki so jih naredili v nosilno steno, podpirajo s premalo močnimi nosilci ali prekladami, opozarjajo statiki. Pozabijo tudi na to, da je treba med rušenjem oziroma izvedbo odprtine v nosilni steni obvezno zavarovati in podpreti ploščo, ki je nad steno. V nasprotnem primeru se na plošči pogosto pojavijo razpoke, lahko pa se ta celo zruši.
Za rušenje nenosilnih sten ne potrebujemo dovoljenj
Precej bolj preprosto je rušenje sten, ki niso nosilne, a ponovno to velja le v individualnih hišah. V bloku pa mora lastnik stanovanja, ki želi zrušiti nenosilno steno, najprej pridobiti statični izračun. Če ta pokaže, da z rušenjem ne bo posegal v nosilnost konstrukcije ali kakor koli drugače vplival na skupne dele v bloku, poseg spada med izvedbena dela.
Najlažje in z najmanj možnimi posledicami je odstraniti steno iz mavčno-kartonskih plošč, ki jo preprosto odmontiramo. Poseg pa je bolj zahteven, če gre za opečno ali celo betonsko steno. Izvajalci svetujejo, da se zadnjih dveh lotimo previdno, odstranjujemo jih po navpičnih pasovih, v bloku moramo poskrbeti, da pri tem ustvarjamo čim manj hrupa.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.