Poleg tega, da je naraven material, les odlikuje tudi všečen, domačen videz, hkrati je prijeten na dotik. Njegova pravzaprav edina pomanjkljivost v primerjavi s prej naštetimi materiali, je manjša odpornost na vremenske vplive. Tudi ko je vgrajen, les namreč ostaja živ material, ki reagira na sonce oziroma UV-svetlobo, vlago in vodo. Zato se krči in razteza, kar lahko privede do krivljenja in pokanja, stalna prisotnost vlage zagotavlja idealne pogoje za razvoj in razmnoževanje gliv in plesni, napadejo ga lahko tudi drugi škodljivci. Skratka, njegova odpornost in trdnost se sčasoma slabšata.
Nekateri prisegajo zgolj na tropski les
Že pred časom se je razširilo prepričanje, da so za lesene obloge zunanjih teras najbolj primerne lesene vrste, ki k nam prihajajo iz daljnih krajev. To potrjuje tudi pregled ponudbe lasa za terase, saj je praktično v vseh le tropski les.
Tropske vrste lesa, kot so tik, cumaru, ipe, padouk, merbau, bangkirai, rdeča cedra, so zaradi visoke vsebnosti smol in gostote trajne, odporne na vremenske vplive in proti obrabi. Med dobrimi lastnostmi, ki jih izpostavljajo ponudniki, so tudi stabilnost, kar pomeni, da se ne krivijo in zvijajo, prav tako ni trstičenja, pokanja in cepljenja.
Med slabostmi lahko omenimo tudi ceno, ki je precej višja kot cena domačih vrst lesa, na primer smreke, jelke, jesena, macesna, le les hrasta se jim lahko približa.
Domači les naj bo pravilno izbran in obdelan
Čeprav ponudbe lesa za terase iz domačih vrst lesa praktično ni, pa domači mojstri dokazujejo, da se tudi iz smreke, domačega macesna, jelke, jesena in hrasta lahko izdelajo obloge, ki bodo nalogo opravljale vsaj 20 let in celo več.
Pomembno je, da je domači les posekan v času, ko ima najmanj sokov, pravilno sušen in kasneje, ko ga razrežejo v deske, pravilno izbran. Letnice morajo biti čim bolj goste in ravne, v lesu pa ne sme biti grč.
Konstrukcija z drenažo in možnostjo kroženja zraka
Pri izvedbi obloge iz domačega lesa je še bolj kot pri lesu iz tropskih krajev pomembna izvedba pod konstrukcije in način pritrjevanja podnic nanjo. Zagotoviti je treba dobro zračenje oziroma kroženje zraka, zato naj bo zračni kanal med podnicami in podlago še nekoliko višji.
Poskrbeti je treba tudi za učinkovito odvodnjavanje, pod konstrikcija pa naj ne stoji neposredno na zemlji, temveč na betonski podlagi oziroma betonskih temeljih. Vmesne prostore je dobro zapolniti s prodcem, ki omogoča odtekanje vode, zaradi velikosti pa tudi učinkovito kroženje zraka. Prav zaradi zadnjega je izbira drobnejšega peska slabša.
Tako položen domači les čistimo z vodo, lahko ga tudi oljimo. Olje bo prispevalo k videzu, nima pa bistvenega vpliva na trajnost. Poleg tega je treba vedeti, da bo les treba oljiti vsaj enkrat na leto, če želimo, da ne bo bistveno spremenil videza.
Druga, bolj trajna rešitev je, da les pustimo posiveti. Srebrno siva barva, ki jo les pridobi v dobrem letu, potem ko je izpostavljen vremenskim vplivom, je naravna zaščita. Ne gre le za spremembo barve, temveč se na površini ustvari plast, ki les ščiti pred propadanjem, s čimer mu podaljšuje življenjsko dobo.
dezurni@styria-media.si
Na 6. sliki je lep primer, kako se ogreva ozračje oz. zunanji zrak !!
Čim manj lesa boljše je.