Vrtičkarska sezona se za marsikaterega vrtičkarja začne že konec januarja oziroma v začetku februarja. A ne zunaj na vrtu, temveč s pripravami, načrtovanjem in vzgojo domačih sadik. Sezona vzgoje večine sadik traja od sredine februarja do konca aprila.
Preden posejemo prvo seme za sadike, je dobro, če se na setve pripravimo. Najprej naredimo seznam vseh zelenjadnic, sadike katerih bomo vzgojili doma, potem naredimo koledar setev, saj je izjemno pomembno, da jih sejemo ob pravem času. Bolje nekoliko pozno kot prezgodaj.
Pripraviti si moramo tudi ustrezno opremo za vzgojo sadik in kakovostni substrat, razmisliti pa je treba tudi, koliko primernega prostora imamo in kako bomo semenu zagotovili kar najboljše pogoje za kalitev in kasneje sadikam za kakovostno rast.
Primeren prostor za vzgojo sadik
Najprej pa preverimo, kje bomo sadikam sploh lahko zagotovili ustrezen prostor. Ko seme kali je izjemno pomembno, da temperature v prostoru niso prenizke, najbolje je, da so od 18 do 24 stopinj Celzija, še bolj pomembno pa je, da je temperatura čim bolj stalna. Običajno tak prostor zagotovimo kar na okenskih policah.
Sejančkom, ki se razvijajo v prave rastlinice, pa je treba zagotoviti čim več enakomerne svetlobe, temperature pa so lahko nekoliko nižje. Pomembno je, da niso na prepihu in da vsaka od rastlinic dobi dovolj svetlobe, v nasprotnem se bodo začele obračati in stegovati k svetlobi ter se pretegnile, namesto da bi razvijale koreninski sistem.
Sejemo od sredine februarja do konca aprila
Čas setve posamezne zelenjadnice prilagodimo tako, da upoštevamo, koliko dni oziroma tednov potrebuje, da najprej kali in se potem razvije v krepko, zdravo sadiko, ki jo bomo lahko presadili na prosto. Hkrati upoštevamo čas, ki je primeren, da sadiko posadimo na stalno mesto. Podrobne informacije o tem so označene na vrečkah semen.
Na splošno pa velja, da večino zelenjadnic za sadike sejemo od sredine februarja do začetka marca. Druge pa nekoliko kasneje, vse do konca aprila.
Če jih bomo sadike presajali v rastlinjak, lahko vse zelenjadnice sejemo približno 14 do 20 dni prej. Torej z vzgojo prvih sadik začnemo že konec januarja.
Nekatere sadike pikiramo, druge ne
Za kakovostno kalitev in rast sadik potrebujemo sadilne platoje in kakovostni substrat. Kakšne platoje in substrat bomo izbrali, pa je odvisno, ali bomo rastlinice pikirali ali ne.
Večine zgoraj naštetih zelenjadnic ni treba pikirati, temveč jih vzgajamo v platojih, v katere smo sadili seme. Nekatere pa je priporočljivo oziroma nekateri vrtnarski strokovnjaki bi rekli obvezno pikirati, saj s tem rastlinam zagotovimo, da ne bodo razvijale le glavne korenine, temveč številne stranske koreninice, ki so kasneje še kako pomembne za črpanje vode in hranil iz zemlje.
Nekaterih zelenjadnic pa se ne sme pikirati, to so kumare, lubenice in meleno pa bučke in buče.
Velikost sadilnih platojev izberemo glede na sadiko in prostor
Za sadike, ki jih ne bomo pikirali, izberemo sadilne platoje z več razdelki. Za manjše sadike, na primer za solatnice, por, blitvo, izberemo platoje z manjšimi in bolj plitvimi razdelki. Za kapusnice naj bodo razdelki na plošči nekoliko večji in bolj globoki, to velja tudi za gomoljno zeleno.
Še večji pa naj bodo razdelki za plodovke, ki ji ne pikiramo.
Vse druge zelenjadnice najprej sejemo v platoje brez razdelkov, lahko bolj na gosto. Takoj ko bodo rastlinice razvile in vodoravno postavile dva klična lista pa jih pikiramo v posamezne lončke ali pa v platoje z več razdelki. Za plodovke naj bodo ti razdelki dovolj veliki in globoki.
Platoji so lahko plastični, iz stiropora ali kartonasti. Pri zadnjih je treba biti pozoren na to, da se substrat v njih bolj in hitreje izsušuje. Velikost platojev izberemo glede na prostor, kamor jih bomo postavili. Če bo to okenska polica, izbiramo manjše in ožje sadilne posode.
Med drugimi pripomočki, ki so na voljo v vrtnih centrih, velja izpostaviti le še pršilko, s katro bomo sejančke zalivali. Zalivalke namreč niso primerne, saj so curki vode premočni, zaradi česar težko doziramo pravo količino vode, seme zato lahko zgnije, mlade rastlinice pa lahko dobesedno utopimo.
Lahko pa kupimo tudi označevalce rastlinic, posebne dozirnike za seme, pincete ...
Substrat naj bo kakovosten in drobno mlet
Izbira kakovostnega substrata je izjemno pomembna. Sadik namreč naj ne bi dognojevali, zato je pomembno, da vse potrebne hranilne snovi dobijo iz substrata. Pri tem velja pravilo, da za rastline, ki jih bomo pikirali, najprej izberemo substrat, ki ni obogaten z vsemi hranili, ko jih bomo pikirali, pa moramo izbrati namenski kakovosten substrat, ki vsebuje vse, kar rastlinice potrebujejo. Enak substrat izberemo tudi za vzgojo sadik, ki jih ne bomo pikirali.
Edino, kar lahko sadikam dodamo, so namenski pripravki, običajno vsebujejo rjave alge, ki pospešujejo razvoj korenin in jih krepijo.
