Sami jih bomo lahko naredili le, če smo čez leto zbrali dovolj odpadnega organskega materiala, s katerim bomo visoke grede napolnili. Lahko pa seveda visoke grede kupimo s polnilom vred, vendar bo strošek bistveno višji, kot če se dela lotimo sami.
Ogrodje: pomembne malenkosti
Za visoke potrebujemo ogrodje in polnilo. Za ogrodje je najboljše uporabiti plohe, debeline vsaj štiri centimetre, saj je to zagotovilo, da bo zdržalo vsaj sedem let, lahko pa tudi več. Tanjše deske zaradi vremenskih vplivov razpadejo bistveno prej.
Plohe kupimo na žagi, pri kmetu ali v trgovini z gradbenim materialom. Ogrodje veliko lažje sestavimo, če nam jih nažagajo na mero. V vogalih plohe skupaj lahko zbijemo z dolgimi žeblji, pri čemer v vogal postavimo še količek pet krat pet centimetrov. To je nekoliko cenejša različica, ni pa tako trajna, kot če uporabimo kotnike in vijake.
Količki v vogalih v tem primeru niso nujni, praksa pa kaže, da so, če so kak meter višji od zgornjega roba grede, zelo priročni. Prek njih lahko poveznemo agrokopreno, zaščitno mrežo, mrežo, ki jo kot oporo potrebuje grah ali pa med dva količka obesimo mrežo, po kateri se bodo vzpenjale kumare.
Na notranjo stran ogrodja namestimo čepasto folijo, ki preprečuje stik plohov s polnilom, s čimer visoki gredi podaljšamo življenjsko dobo, hkrati pa zmanjšamo potrebo po zalivanju, saj se voda v gredi zadržuje dlje.
Preden gredo napolnimo, na dno položimo namensko mrežo proti voluharjem, ki jo potegnemo še približno 20 centimetrov čez obod stranic.
Polnilo: od vejevja do slame
V približno 80 centimetrov visoko gredo, kar je običajna višina, najprej položimo 20 do 25 centimetrov suhega vejevja, različnih debelin. Na vrhu naj bo tanjše vejevje in dračje. Tega materiala potrebujemo precej, še posebej, če delamo več gred hkrati, zato je pomembno, da spomladi odrezanega vejevja nismo zavrgli. Dodamo lahko tudi ostanke trajnic in okrasnih trav, izogibamo pa se ostankom balkonskega cvetja, ki je lahko onesnaženo z različnimi kemikalijami.
Naslednja je prva plast zemlje. Uporabimo lahko vrtno ali njivsko zemljo, ki jo je običajno treba kupiti. Ne glede na to pa je cenejša, kot namenska zemlja, ki jo v vrečah kupimo v vrstnih centrih.
Sledi plast komposta. Uporabimo kompost, ki smo ga pridelali iz kompostnega kupa, sestavljenega prejšnjo jesen. Če porabimo vsega za nove visoke grede, to izkoristimo naslednjo vrtno sezono in v te grede sadimo najbolj požrešne zelenjadnice.
Če komposta nimamo, ker smo kompostni kup sestavili spomladi, nič ne de. V grede lahko natrosimo še ne popolnoma razpadlega. Dodamo lahko tudi tisti organski nerazpadli material, ki smo ga čez leto zbirali, da bi v jeseni iz njega sestavili nov kompostni kup.
Na koncu polnilo zaključimo še z eno plastjo zemlje, vse skupaj pa prekrijemo z debelo plastjo slame. Tako bo prst do pomladi ostala rahla in zračna in pripravljena na setev ali sajenje. Morda bo treba dodati le nekaj nove zemlje, saj se bo polnilo do pomladi nekoliko posedlo.
Narejeno doma je bistveno cenejše
Doma narejena visoka greda, velika približno 200 krat 130 centimetrov, stane od 160 do 370 evrov, odvisno od cene lesa in zemlje. Pri lokalnih ponudnikih les za eno gredo stane približno 100 evrov, pri specializiranih pa cena seže do 200 evrov. Lokalno lahko en kubični meter njivske zemlje dobimo že za 10 do 15 evrov, sicer pa so cene s prevozom od 35 do 55 evrov. Ostali material stane približno 40 evrov.
Za tako veliko gredo na ključ, kar pomeni ogrodje in polnilo ter postavljanje in polnjenje na vašem vrtu, je cena od 600 do 700 evrov. Za ogrodje se cene tako velikih gred začnejo pri 200 do 250 evrih, polnila pa pri 250 do 300 evrih. Za postavitev in polnjenje bodo zaračunali še dodatnih 100 do 200 evrov.
