Ne pozabite jih izkopati, če želite, da bodo spet obilno cvetele

Ko se jeseni temperature spustijo in prva slana poškoduje liste poletnih cvetlic, se številni vrtičkarji lotijo izkopavanja dalij, gladijol, kan in gomoljnih begonij. Tako narekujejo strokovna priporočila, saj njihovi gomolji, čebulice in korenike v zimskih razmerah, značilnih za večji del države, niso primerne, da bi prezimile v zemlji. Pa vendar jih nekateri vrtičkarji pustijo v zemlji tudi čez zimo. Praksa pa kaže, da nekateri podzemni deli preživijo, drugi pač ne. Vprašanje je, od česa je to odvisno in ali jih je kljub temu boljše izkopati.

Tveganje, da prihodnje leto ne bo cvetenja

V prid izkopavanju priča dejstvo, da je občutljivost podzemnih delov rastlin na zmrzal in zimsko vlago velika. Dalije razvijejo mesnate gomolje, kane korenike, gladijole gomoljaste čebulice, begonije pa občutljive gomolje. Če se zemlja dovolj ohladi in če je poleg tega prisotne še veliko vlage, kar je še posebej izrazito v neodcednih, težkih tleh, so ustvarjeni pogoji, da čez zimo zmrznejo ali zgnijejo, Spomladi rastlina zato preprosto ne odžene več.

Na lahkih, peščenih in dobro odcednih tleh in v zavetrnih legah pa lahko nekatere rastline prezimijo tudi brez posebne zaščite. To še posebej velja za dalije. Čeprav naj bi jih izkopali po prvi slani, številni vrtičkarji opažajo, da jim nekatere sorte na vrtu uspešno prezimijo več let zapored. Na njihovo preživetje vplivajo lega vrta, tip tal, globina sajenja in tudi sorta. Manjši gomolji, ki so posajeni nekoliko globlje, pogosto prezimijo lažje kot veliki gomolji nekaterih bujnih okrasnih sort. Zato ni nič nenavadnega, če na istem vrtu ena dalija spomladi normalno požene, druga pa izgine. Puščanje gomoljev dalij v zemlji seveda pomeni tveganje, da naslednje leto ne bodo odgnale, zato bo treba saditi nove gomolje.

Dalije izkopljemo, ko počrnijo

Če dalije izkopljemo, je treba to narediti po prvi slani, ki je poškodovala nadzemne dele, ki počrnijo. Takrat jih odrežemo približno 10 centimetrov nad tlemi gomolje pa z vilami previdno izkopljemo. Potem jih osušimo in z njih odstranimo zemljo. Shranimo jih v kartonske škatle ali lesene zaboje, v katere dodamo žaganje, pesek ali suho šoto. Pomlad naj pričakajo v suhih, zračnih prostorih, v katerih naj bo temperatura od pet do 10 stopinj Celzija.

Gladijole lahko odženejo le liste

Čebulice gladijol so celo nekoliko bolj odporne proti nizkim temperaturam kot gomolji dalij, ki so polni vode. A je treba vedeti, da puščanje v tleh čez zimo lahko v najslabšem primeru pomeni propadanje, v najboljšem pa normalno rast in bujno cvetenja v prihodnji sezoni. Lahko pa se zgodi tudi, da bodo odgnali le listi, cvetenja pa ne bo.

Razlogov za to je več. Rastlina med rastjo oblikuje nov nadomestni gomolj, medtem ko stari postopoma propade. Če je bil prejšnjo sezono oslabljen zaradi vremenskih razmer ali če po cvetenju ni imel dovolj časa za nabiranje zalog, bo naslednje leto razvil predvsem liste. Podoben učinek lahko povzroči tudi preveč dušika v tleh, ki spodbuja rast zelenih delov na račun cvetov. Sčasoma se na istem mestu nabere tudi veliko drobnih mladih gomoljčkov, ki za cvetenje še niso dovolj močni. Zato lahko greda postane polna zelenja, cvetov pa je vse manj.

Če se odločimo za izkopavanje čebulic, je to treba narediti prej kot pri dalijah. Izkopljemo jih, ko listi začnejo rumeneti. Po izkopu očistimo zemljo, odstranimo ostanke listov in jih dobro osušimo.

Kane in begonije zime ne preživijo

Kane spadajo med najbolj občutljive rastline v tej skupini. Njihove debele korenike vsebujejo veliko vode, zato jih zmrzal uniči. Po prvi slani porežemo nadzemne dele in korenike izkopljemo z grudo, ki je ne odstranimo v celoti. Nekaj oprijete zemlje koreniko namreč ščiti pred pretiranim izsuševanjem.

Tudi gomolji begonije so bolj občutljivi na nizke temperature in vlago kot gomolji dalij in čebulice gladijol.  Izkopljemo jih, ko listi začnejo rumeneti, ne čakamo na prvo slano. Če jih bomo predlogo pustili v zemlji, lahko zgnijejo, še preden nastopi prava zima.

Profimedia

Shranjevanje na primerni temperaturi

Tudi izkopane dele gladijol, kan in gomoljnih begonij hranimo v suhem in zračnem prostoru, v kartonastih ali lesenih škatlah, na temperaturi, ki ni višja od 10 stopinj Celzija. V toplem prostoru začnejo prezgodaj odganjati, v vlažnem pa jih napadejo plesni in gniloba. Zato jih je treba občasno pregledati in odstraniti plesnive ali gnijoče dele, da se težave ne prenesejo na zdrave gomolje, korenike oziroma čebulice.

Spomladi najprej sadimo gladijole, ker prenesejo več spomladanskega hladu, tako da jih v zemljo lahko vrnemo že aprila. Dalije, kane in begonije pa je bolje saditi v že ogreta tla, konec aprila, še boljše pa maja. Lahko pa jih že marca in aprila sadimo v lončke in vzgajamo v zaščitenem prostoru. Ob sajenju na prosto bodo že razviti prvi poganjki.

Čeprav je jesensko izkopavanje priporočljivo, izkušnje vrtičkarjev kažejo, da narava ni vedno tako stroga, kot piše v priročnikih. Blaga zima, dobro odcedna tla, zavetna lega in nekoliko sreče lahko poskrbijo, da kakšna dalija ali gladijola uspešno prezimi kar na gredi. Težava je predvsem v tem, da tega ni mogoče predvideti. Kdor želi biti prepričan, da ga bodo naslednje poletje ponovno razveseljevali bujni cvetovi, bo gomolje in korenike še vedno najvarneje spravil pod streho.