Slak je eden od najbolj trdovratnih in razširjenih plevelov na vrtovih. Ne le na zelenjavnem, tudi na okrasnem vrtu. Razrašča se zelo hitro, prekrije površino grede in se povzpne na rastline. Raste od pomladi do pozne jeseni, do živega mu ne pride niti vročina s sušo, v obdobju, ko je padavin dovolj, še posebej uživa.
Vrtičkarje skrbi, da rastlinam jemlje hranila in jih kot parazit izčrpava. Tudi pogled na s slakom preraščen vrt ni najlepši. Boj proti tej precej invazivni rastlini pa se zdi izgubljen, saj bolj, ko ga pulimo, več ga je.
Napake vrtičkarjev
Ali se slaka, ne da bi uporabili agresivne pripravke, ki bodo škodovali tudi drugim rastlinam in okolju, sploh lahko znebimo? Verjetno ne, lahko pa ga zelo omejimo in izkoristimo njegove dobre lastnosti.
Slak je divja rastlina, ki razvije zelo razvejan koreninski sistem, saj posamezne korenine lahko segajo tri do štiri metre v širino in tudi do devet metrov v globino. Druga pomembna lastnost slaka je, da ena rastlina razvije tudi do 500 semen. Torej se zelo obilno razmnožuje.
To sta dve značilnosti, zaradi katerih se slaka praktično ne moremo povsem znebiti, vrtičkarji pa s svojim ravnanjem pogosto pomagamo, da se razmnožuje in raste še hitreje.
Uporaba katerega koli vrtnarskega pripomočka, s katerim poskušamo izkopati slak, je napačna pot. Nemogoče je, da bi vse korenine izkopali, vedno jih bomo odstranili le del. Na mestih, kjer jih presekamo, pa se bo razvilo več novih, kar pomeni več novih rastlin. Torej motike, lopate, freze odpadejo.
Podobno se zgodi, če slak pulimo. Nikoli ne bomo izpulili cele korenine. Puljenje je le začasna rešitev, že čez dva do tri tedne bo slak greda prerasel.
Uporaba agresivnih pripravkov, tudi kombinacija soli in kisa, ki jo priporočajo nekateri vrtičkarji, ni dobra izbira, saj ne bodo delovali le na slak, temveč tudi na zelenjadnice in okrasne rastline. V zemlji, ki smo ji na primer dodali sol, ne bo nič raslo.
Slak ima tudi nekaj dobrih lastnosti
Raste v hranljivih humusnih tleh, torej nam sporoča, da so naša vrtna tla kakovostna. Raste v alkalni prsti, kar lahko izkoristimo tako, da na ta mesta posadimo zelenjadnice, ki bolje uspevajo v alkalnih tleh. To so na primer paprike, zelje, čebula in česen, špinača.
Zmotno je prepričanje, da slak rastline, okoli katerih se ovija, izčrpava kot parazit. Seveda bo majhne in mlade rastline, ki jih bo prerasel, lahko polegel in jim s tem škodoval. Pri odraslih in večjih rastlinah pa te bojazni ni. Več škode naredimo vrtičkarji sami, ko iz rastlin vlečemo slak in jih s tem poškodujemo.
Slak rastlino v resnici ščiti. Vsebuje namreč več različnih spojin, ki rastline ščitijo pred listnimi ušmi, vrtnimi molji, pršicami, plesnimi. Naštete nadloge se ne bodo pojavile na zelenjadnici, temveč na slaku, ki jih ovija. Poleg tega slak rastline ščiti pred vročinskimi udari. Rastline, okoli katerih je ovit slak, bistveno lažje preživijo visoke temperature.
Iz listov slaka lahko naredimo pripravek, ki preprečuje in zdravi bakterijske okužbe na rastlinah. Približno pol kilograma listov prelijemo s petimi litri vrele vode, pustimo stati nekaj ur, potem brozgo dobro stisnemo in precedimo. Zmešano z vodo v razmerju 1 : 1 škropimo po rastlinah.
Le tako ga omejimo
Nekaj slaka je na vrtu torej dobrodošlega, vsekakor pa ga ne smemo pustiti, da nam vrt in rastline čisto preraste. Kaj torej narediti? Ko bo slak velik od 20 do 30 centimetrov, pa ga tik nad površino odrežemo s škarjami. Ostanek pustimo kar na gredi. A le pod pogojem, da slak še ni cvetel. Vedno moramo poskrbeti, da ga porežemo pred cvetenjem, torej preden tvori seme.
Z rednim rezanjem nadzemnih delov bomo koreninam odvzeli vir hranil, zato bodo začele odmirati. Slaka bo tako sčasoma bistveno manj, nekaj, pa kot rečeno ga pustimo, zato da ščiti rastline pred škodljivci in visokimi temperaturami.
