V okviru javne službe v poljedelstvu v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo so tudi letos pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili priporočeno sortno listo krompirja.
Ta je v prvi vrsti namenjena večjim pridelovalcem krompirja, da se, kot pravijo na KIS, lažje odločijo za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki je kar najbolj prilagojena na naše rastne razmere in zahtevam potrošnikov.
Sorte za vrtičkarje in ekološko pridelavo
To pa ne pomeni, da seznam ni namenjen tudi vrtičkarjem, ki krompir pridelujejo v bistveno manjših količinah in za lastne potrebe. Na KIS tako vsako leto posebej izpostavijo sorte, ki so odporne proti krompirjevi plesni, kar je še posebej pomembno za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce.
Tudi letos so izpostavili pet, proti krompirjevi plesni odpornih sort: Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister.
Če se vrtičkarji odločijo za eno od naštetih sort, jim ne bo treba skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo, pravijo na KIS. Ekološkim kmetovalcem pa svetujejo škropljenje z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja.
V kategorijo za ekološko pridelavo primernih sort so letos uvrstili sorte: srednje zgodnjo sorto Twister, srednje pozne sorte Alouette, KIS Kokra in Otolia in dve pozni sorti KIS Tamar in Levante.
Med slovenskimi sortami so tako kot lani na listo uvrščene zgodnji sorti KIS Blegoš in KIS Slavnik, srednje pozni sorti KIS Mangart in KIS Kokra ter pozni sorti KIS Tamar in KIS Sora.
Pogoj za uvrstitev sort na priporočeno sortno listo je triletno preskušanje v sortnih preskusih, izjemoma, če sorta res izstopa po posameznih lastnostih, je dovolj dve leti preskušanja, navajajo na KIS.
Dve novi sorti
Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in letos vključuje 25 sort krompirja. Pri pripravi pa so poleg razširjenosti upoštevali tudi končni pridelek (pri zgodnjih sortah zgodnji pridelek), stabilnost pridelka, jedilno kakovost in primernost za uporabo, odpornost proti boleznim in škodljivcem ter občutljivost za fiziološke napake in tolerantnost na sušo.
Na listi sta tudi dve novi sorti, Constance in Elland.
Constance je srednje zgodnja sorta z zelo velikim pridelkom. Ima dokaj hiter začetni razvoj, rastlina in listi so veliki. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev, ki so okroglo ovalni, očesa so plitva. Kožica je rumena, meso pa svetlo rumeno. Gomolji so izenačeni in imajo srednjo vsebnost suhe snovi. Je sorta odlične kakovosti, primerna za kuhanje, praženje in pečenje, tip kuhanja AB. Občutljiva je na virusne bolezni in krompirjevo plesen, tolerantna pa na sušo. Manj je primerna za pridelovanje semena.
Elland je srednje pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje bujna z velikimi listi. Cveti belo. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev, ki so dolgo ovalni, očesa plitva. Kožica je svetla, meso pa krem belo. Gomolji so izenačeni in imajo srednjo vsebnost suhe snovi. Sorta je zelo dobre kakovosti, primerna za kuhanje, praženje in pečenje, v tipu kuhanja B. Občutljiva je na virusne bolezni in srednje občutljiva na krompirjevo plesen, odporna pa proti navadni krastavosti in bolezni kožice ter tolerantna na sušo. Dobro se skladišči. Manj je primerna za pridelovanje semena.
Pomembno pri izbiri
Krompir se loči tudi po tipu kuhanja, ki pove, kolikšna je količina škroba. Najmanj ga ima tip A in največ tip D. Tip A je denimo primeren za solate, tip B za cvrtje in pečenje, tip C pa je precej mokast in se hitreje razkuha.
Ena od pomembnih prednosti slovenskih sort je ta, da niso tretirane, kar pomeni, da niso obdelane s fungicidi, ki jih dodajajo med skladiščenjem, da se ne bi razvile skladiščne bolezni. Pri nas za ta namen namreč ni dovoljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo.
O dobri izbiri pa velja poudariti še, da so za gojenje na zelenjavnem vrtu bolj primerni debelejši gomolji, od 35 do 55 milimetrov. Od velikosti in teže sta odvisni povprečno število kalečih očes in energija kalitve. Manjši gomolji imajo lahko precej manj kalečih očes, zato jim je treba za dobro rast in pridelek zagotoviti še toliko bolj optimalne pogoje. Pred nakupom je treba natančno prebrati deklaracijo, na kateri mora biti napisano vse našteto, tudi poreklo in uradna služba potrjevanja.
Kalitev in čas sajenja
Krompir bomo sadili šele konec marca ali aprila, takrat, ko bo temperatura zemlje nad 10 stopinj Celzija. Do takrat pa ga je treba še nakaliti, kar traja od tri do štiri tedne. Zato je pametno semenski krompir kupiti februarja, tudi zato, ker je takrat izbira največja, količina ponudbe pa zadostna.
Do začetka kaljenja ga je treba skladiščiti na temperaturi od štiri do šest stopinj Celzija, v temnem in relativno vlažnem prostoru, v nasprotnem bo odgnal prezgodaj in se izčrpal.
Opise vseh sort najdete tukaj.
tole tukaj ne velja več. krompir se ne sadi marca, ker je običajno začetek maja sneg in mraz. tudi zgodnje sorte samo toliko da ga imate za sproti. kaj vam bo krompir julija za ozimnico? kaj ste že pozabili kdaj… ...prikaži več so krompirjeve politnice in zakaj. krompir se pobira semptembra da zdrži čez zimo in kot drugo že par let se preverja da se krompir sadi julija, da se ga res pobere pozno jeseni in sam tudi to delam, lani so pa naši kmetijski strokovnjaki to odkrili. žal ni julija krompirja za sadit.
Hvala avtorju za prispevek. 👍 tako ali tako moraš imeti v življenju krompir..😂