Ljubiteljski vrtnarji si sajenje dreves pogosto predstavljamo precej preprosto, potem pa smo razočarani, ko ugotovimo, da se drevo ni prijelo. Za uspeh je treba upoštevati kar precej zelo natančnih navodil izkušenih vrtnarjev.
Saditi zdaj ali spomladi
Najprej je treba razlikovati drevesa, ki jih v vrtnarijah lahko kupimo v loncih, ter drevesa z golimi koreninami in s koreninsko grudo. Za prva velja, da jih lahko kupimo in sadimo skozi celo leto, le ko zemlja zmrzne, ni več pravi čas za to. Drevesa z golimi koreninami in koreninsko grudo pa praviloma sadimo oktobra in še ves november, nekatera tudi spomladi, sicer pa ne.
V tem času jih namreč v vrtnarijah oziroma drevesnicah izkopljejo iz zemlje. A tudi za tista, ki so v loncih, strokovnjaki pravijo, da jih je bolje saditi jeseni, ko je več padavin, zemlja se po sajenju posede, zato korenine ustvarijo dober stik z njo. Za dobro ukoreninjenje namreč potrebujejo precej vode. Če jih sadimo spomladi in poleti jih je treba obilno zalivati, hkrati pa ni nujno, da se bo ustvarila povezava med zemljo in koreninami.
Sveža in kakovostna sadika
Izjemno pomembno je, da izberemo kakovostno sadiko drevesa. Sadike z golimi koreninami imajo nekaj prednosti pred tistimi v loncu. Ker so vzgojene v našem okolju, so naj zelo dobro prilagojene. Zato se bodo tudi dobro ukoreninile in hitreje napredovale. Pogoj je le, da so bile praktično takoj potem, ko so jih izkopali, presajene na domači vrt.
Enako velja tudi za tiste, s koreninsko grudo, torej so bile izkopane skupaj z zemljo. Pri listavcih velja, da mora biti sadika brez listov, preden jo izkopljejo in prodajo. Takrat je pripravljena na mirovanje, zato lažje prenese presajanje. Zato ne izbiramo sadik z veliko listi.
Sajenje dreves.
Za vse vrste sadik velja, da naj bodo sveže, biti morajo nepoškodovane, na njih naj ne bo znamenj bolezni ali škodljivcev. Sadika naj ne bi bila izsušena, kar je pri tistih v loncih pogosto. Bolje je tudi kupiti manjšo rastlino, saj bo šok presajanja zanjo manjši, hitreje se bo tudi ukoreninila.
Če boste kljub temu kupili sadiko, ki ima izsušene korenine, jo je treba pred sajenjem obvezno namočiti v vodo. V nasprotnem je zelo verjetno, da se ne bo prijela in bo propadla. Dovolj bo že 10 minut namakanja v posodi z vodo. Če ima sadika gole korenine, pa je vodi dobro dodati nekaj ilovice, ki se bo oprijela korenin.
Dovolj velika sadilna jama in rahla zemlja
Drevesu je treba izbrati primerno mesto, nato pa lahko izkopljemo sadilno jamo. Ta mora biti globoka toliko, kolikor je visok lonec, v katerem smo jo kupili. Če ima gole korenine ali koreninsko grudo, pa mora biti posajena enako globoko, kot je bila v drevesnici. Širina jame mora biti velika za dva premera koreninske grude oziroma za dva premera krošnje pri golih koreninah.
Če je zemlja okoli izkopane jame zelo zbita, na primer ilovnata, je bolje, da je širina jame še nekoliko večja. Tako bomo preprečili, da bi zaradi obilnega zalivanja, ki je nujno, ali zaradi obilnega deževja, voda v jami zastajala, korenine v njej pa ne bi mogle dihati.
Brez gnojenja, nujna je opora
Sadiko potem zasujemo z zemljo in jo obhodimo, da jo utrdimo. Sadike ne gnojimo niti ob sajenju niti prvo leto potem. Tako jo spodbudimo, da bo čim bolj razvejala korenine in se s hranili oskrbela sama. Je pa zato nujno, da je zemlja okoli (kolobar) rahla. Prva tri leta bi jo morali tudi redno okopavati ter s kolobarja odstranjevati plevel in travo. Tako hkrati poskrbimo za rahlost zemlje in dovolj preskrbe z vodo.
Obilno zalivanje in obrezovanje vej
Sadiko po sajenju obilno zalijemo, vsaj 10 litrov vode ji moramo privoščiti. Potem pa jo redno zalivamo, upoštevajoč tudi napovedane padavine. Večja drevesa je treba zalivati bolj, saj imajo večji koreninski sistem in več grude okoli njega. Tako zagotovimo, da bo drevo res dobro preskrbljeno z vodo, sicer je možnost, da se izsuši in ne preživi zime bistveno večja.
Še nekaj lahko naredimo, da bo sadika kar se da dobro preživela stres zaradi presajanja in se dobro ukoreninila. Strokovnjaki priporočajo, da kar četrtino krošnje listavcev odrežemo. Krošnjo nekoliko znižamo, izrežemo pa tudi vse poškodovane veje in tiste, ki rastejo v notranjost krošnje oziroma na nepravih mestih.
