V tem obdobju se je rast trave upočasnila, odločitev o zadnji košnji pa je odvisna od višine trave. Če je višja od šestih, sedmih centimetrov, je treba še zadnjič letos kositi.
Previsoke travne bilke se bodo pod težo koraka ob prvi zmrzali polomile, poleže pa jih tudi snežna odeja. To pa povzroči gnitje trave, lahko tudi plesen, spomladi bodo vidne rumene lise in prazne zaplate.
Ne čakajte na slano
Zadnja košnja je zato zelo pomembna, če želimo, da bo trata prihodnjo pomlad zdrava, gosta in zelena. A ni vseeno, kdaj še zadnjič kosimo. Vsekakor je to treba narediti pred prvo slano in v suhem vremenu, če je prisotnega še malo vetra, toliko bolje, saj se bo pokošena trava hitreje posušila.
Glede na vremensko napoved za zadnjo košnjo lahko izkoristimo dneve v prihajajočem tednu, saj bodo temperature še dovolj visoke in tudi suho naj bi bilo. Prepozna košnja, denimo tik pred prvo zmrzaljo, lahko travo poškoduje in povzroči pojav plesni, ki je pogost sovražnik zimskih trat.
Kosimo višje kot običajno
Pri zadnji košnji travo kosimo nekoliko višje kot običajno, na štiri do pet centimetrov. To je ravno pravšnja višina, da bodo korenine zaščitene pred mrazom, hkrati pa ne previsoka, da bi se polegla in začela gniti pod snegom. Na manj kot štiri centimetre ni pametno kositi, saj je pozeba korenin zelo verjetna, kar spomladi pomeni redkejšo in slabšo rast.
Če želimo trato še dodatno pripraviti na zimo, jo lahko po zadnji košnji prezračimo in gnojimo. Uporabimo jesensko gnojilo, ki vsebuje več kalija in manj dušika. Kalij namreč krepi odpornost rastlin na mraz. Gnojiti je najbolje pred dežjem, da se bo gnojilo raztopilo, vendar preden se bodo temperature spustile pod ledišče.
