Zelenjavni vrt je februarja sicer še praviloma v mirovanju, če seveda nimate rastlinjaka ali vasj kakšne tople grede, hkrati pa je to prvi mesec, ko se resneje začnemo pripravljati na novo vrtičkarsko sezono.
Potem ko smo naredili načrt letošnje zasaditve, upoštevajoč kolobar, gnojenje in dobre sosede, je zdaj čas, da preverimo, ali nam je ostalo kaj lanskega semena. Škoda bi bilo, da ga zavržemo, vendar pa je treba preveriti njegovo kakovost oziroma kaljivost. Le rok uporabe, označen na embalaži, ni zagotovilo, da bo seme dobro kalilo. Zato je pametno narediti test kaljivosti. To še posebej velja za semena, ki smo jih vzgojili sami ali pa so podarjena.
Test kaljivosti je zelo preprost
Potrebujemo nekaj slojev papirnate brisače, krožnik, kuhinjsko, prozorno folijo in temen kos blaga. Večkrat prepognjeno papirnato brisačo položimo na krožnik in jo omočimo, najbolje s pršilko. Nanjo razporedimo nekaj semena, potem pa krožnik ovijemo s folijo. Vse skupaj prekrijemo še s temnim blagom, saj večina semen kali v temi. Če boste preverjali seme korenčka, peteršilja in dišavnic, blaga ne potrebujete, saj ti kalijo na svetlobi.
Krožnik postavimo na toplo in počakamo približno 10 do 15 dni. Če je večina semen začela kaliti, je seme še uporabno, če pa jih večina ni kalila ali če se je pojavila sluz ali sivkasta prevleka, pa je seme okuženo in neuporabno.
V tem času lahko v lončke in posode posejemo tudi nekaj zelenjdnic, ki jih bomo vzgojili v rastlinjaku ali pa kar na okenski polici in sproti porabili. Sejemo lahko solato, endivijo, listnati peteršilj, drobnjak. V rastlinjak pa čebulo iz semena, kolerabico, cvetačo.
Setev za vzgojo sadik plodovk
Februar je tudi mesec, ko začnemo s setvijo za vzgojo domačih sadik plodovk, torej paradižnika, paprike, čilijev, feferonov, jajčevcev, bučk, melon in kumar. Vzgoja sadik traja od 60 do 70 dni, pri nekaterih čilijih tudi nekoliko dlje, zato je z vzgojo treba začeti najkasneje konec februarja, na prosto jih bomo namreč sadili v prvi polovici maja, v rastlinjake pa lahko že prej.
Najprej povejmo, da se najkasneje seje seme paradižnika, 14 dni prej pa že lahko sejemo seme drugih plodovk.
Sejemo na platoje, v lončke ali mineralno volno
Najbolj klasičen način vzgoje lastnih sadik, je setev v lončke, napolnjene z zemljo. Pri tem lahko uporabimo namenske platoje z majhnimi razdelki, ki jih napolnimo z namensko zemljo, v vsak razdelek pa vstavimo po eno, morda dve semeni. Uporabimo lahko tudi večje posode, v katere sejemo semena bolj na gosto. Semena potisnemo dva do tri centimetre globoko.
Tretja možnost je, da izberemo večje plastične lončke, denimo pollitrske in vanje posejemo par semen. Ko bodo vzklila, jih del lahko pikiramo, eno rastlino pa pustimo v lončku, da se razvije v sadiko. Lahko tudi izberemo najmočnejšo, ostale pa zavržemo.
Izberemo namensko zemljo ali kakovostni kompost
Za setev je dobro izbrati namensko zemljo, lahko pa uporabimo tudi domačo vrtno zemljo. Vendar je ta primerna le, če imamo res kakovosten domač kompost, zemljo pa lahko poberemo s krtin na vrtu. Tista z zelenjavnega vrta bo pretežka. Zemljo s krtin s kompostom mešamo v razmerju 1:5.
Zagotovimo vlago in dovolj toplote
Platoje, lončke ali večje posode, v katere smo posejali seme, postavimo na toplo. Za vznik semena je treba zagotoviti temperaturo od 24 pa celo do 27 stopinj Celzija, če bo nižja, bo čas kalitve daljši.
Semena plodovk v dobrih pogojih kalijo od 10 do 15 dni. V tem času jim je treba poleg zadostne toplote zagotavljati tudi dovolj vlage. To zagotavljamo s pršilko in ne z zalivanjem, saj zemlja in mineralna volna ne smeta biti preveč namočeni.
Ko se bodo pokazali klični listi, se približuje čas, ko bomo rastlinice pikirali v večje lončke, v katerih bodo zrasle sadike. O tem pa naslednjič.
