Maj je mesec, ko na zelenjavnih vrtovih lahko sejemo in sadimo praktično vse zelenjadnice. Pa vendar morajo biti predvsem za plodovke izpolnjeni določeni pogoji. Ne gre vseh saditi takoj v začetku maja in vseh hkrati.
Sejemo in sadimo vse, razen ...
Pojdimo po vrsti. Tako bo zemlja na gredicah ali v visokih gredah primerno vlažna, kar pomeni, da se iz v pest stisnjene grude ne poceja voda, lahko sadimo spomladanske solate, poletni por, zelje, nadzemno kolerabico, blitvo, novozelandsko špinačo, stebelno in gomoljno zeleno. V prvi polovici maja sadimo tudi cvetačo in brokoli, ohrovt, lahko tudi brstični ohrovt.
Setev visokega fižola pa naj še malo počaka, saj ta potrebuje nekoliko višje temperature. Običajno je čas zanj po 10. maju. Vsekakor ni treba hiteti, saj visoki fižol cveti šele julija.
Osnovno pravilo: temperatura zemlje na 15 °C
Kdaj bomo sadili plodovke, je poleg od temperatur zemlje ter nočnih in jutranjih temperatur, odvisno tudi od pogojev, ki jih imamo na zelenjavnem vrtu, in izvora sadik.
Običajno je veljalo, da je s sajenjem na prosto treba počakati vsaj do 16. maja. Pred tem datumom se najprej zvrstijo ledeni možje, 15. maja pa jim sledi poscana Zofka. A zadnja leta se po tem starem izreku težko ravnamo, saj se na vreme v posameznem mesecu ne moremo več zanesti. Podnebne spremembe že imajo veliko vpliv.
Bolje se je držati pravila temperature zemlje in zraka. Vse plodovke, razen jajčevcev, kumar, melon in lubenic sadimo, ko je temperatura zemlje na globini 10 centimetrov vsaj nekaj zaporednih dni 15 stopinj Celzija. Izjeme pa posadimo na prosto, ko se zemlja ogreje vsaj na 17 stopinj Celzija. Jutranje temperature naj ne bodo nižje od 10 do 12 stopinj Celzija.
Glede na zadnje podatke Arsa o temperaturi tal so v večini Slovenije temperature od 12 do 14 stopinj Celzija, le ob Obali so se povzpele čez 15.
Razvajene sadike
Teh priporočil se je dobro držati, če sadike kupimo v vrtnariji in če nimamo rastlinjaka ali pokritih visokih gred. Kupljene sadike so praviloma razvajene, prst, v kateri rastejo, je izjemno obogatena, hkrati rastejo na toplem, v idealnih pogojih. Takšne sadike so manj odporne, ob presajanju na prosto doživijo precejšen šok, težko se prilagodijo na prenizke temperature.
Če imamo rastlinjake, ki jih čez noč lahko povsem zapremo, pa jih lahko že sadimo.
Prej lahko sadimo sadike plodovk, ki so bile vzgojene v bolj špartanskih pogojih. V rastlinjakih, ki so jih le po potrebi ogrevali ponoči, sicer pa so bile v neogrevanih rastlinjakih in čez dan izpostavljene zunanjim temperaturam. Takšne sadike so bolj odporne in manj zahtevne, še posebej, če so zrasle iz avtohtonih, lokalnih semen.
Brez zadržkov jih lahko že zdaj presadimo v neogrevane rastlinjake ali v visoke grede, ki so pokrite. Tudi na prostem jim trenutne temperature ne bodo več škodile.
Zastirka in krepčila
Če so gredice, na katerih bodo rastle plodovke, že pripravljene, jih že zdaj prekrijemo z zastirko iz slame ali pokošene trave, da jih morebitne padavine ne zbijejo, oziroma sončno vreme ne izsuši. Ko bo napočil čas za sajenje, na mestu, kjer bomo sadili, le odstranimo zastirko, pod njo pa bo rahla in vlažna prst.
Če imate sadike plodovk že doma, jih hranite v zavetrnem prostoru, poskrbite, da ne bodo neposredno izpostavljene soncu. Redno jih tudi zalivajte. Za vse plodovke velja, da naj bodo sadike čokate rasti, z enakomerno razvitimi, zelenimi listi in brez cvetov. Če jih že imajo, jih je ob presajanju na vrt treba odstraniti, da bo rastlina lahko vso energijo sprva usmerila v razvoj korenin.
Po sajenju jih zalijemo s pripravkom iz rjavih alg, ki pomaga pri razvoju in krepitvi korenin.
dezurni@styria-media.si
Sem mislila, da so to že navodila za gojenje konoplje....Levičarji nekam pogosto vedno v naprej kakšen bo razplet volitev in celo šolsko gradivo za otroke pripravijo v naprej: tako je bila Musarjeva predsednica države že pred volitvami....