Pod streho > Na vrtu
3160 ogledov

Za pravo vrtnarjenje je nepogrešljiv, tako izberete pravega

sadike
1/4
Profimedia
Resnega vrtičkarstva in s tem samooskrbe vsaj večji del ali celo leto si brez rastlinjaka ne moremo več predstavljati. Vremenske razmere so vse bolj nepredvidljive, hkrati pa so nekateri pojavi vse močnejši. Kako izberemo pravi rastlinjak?

Rastline na vrtu ogrožajo močne padavine, ki kot vemo, vse pogosteje povzročajo poplave, ultravijolično sevanje je vse močnejše, tudi veter je vse močnejši, poleg tega je saharski pesek, ki ga prinese, da stalnica, nihanja temperatur so velika.

Predvsem paradižnik in druge plodovke potrebujejo zaščito

Nekatere rastline so na te pojave še posebej občutljive, recimo za slovenske vrtičkarje izjemno pomembni paradižnik. Tudi paprika in jajčevci imajo radi stalne oziroma kolikor se le da, nadzorovane rastne pogoje, predvsem pa zaščito pred padavinami in UV-svetlobo. 

paradižnik v rastlinjaku | Avtor: Profimedia Profimedia
Zato je nekakšna zaščita za plodovke na domačem vrtu nujna. Pogosto lahko vidimo na vrtovih doma izdelane rešitve, sestavljene iz preprostega ogrodja, ki je prekrito s polivinilom, namenjeni pa so predvsem zaščiti paradižnika. Vsekakor bolje kot nič, vendar je pod takšnimi zaščitami pogosto prevroče, zračenje ni urejeno, paradižniki pa imajo premalo prostora in običajno zrastejo tako visoko, da se polivinila dotikajo, vse skupaj pa lahko rastlina škodi. Pogoji za razvoj različnih bolezni so ugodni.

Rastlinjak podaljša vrtnarsko sezono

Ker takšne rešitve nimajo niti vrat niti oken, jih pozimi ne moremo uporabljati, saj je vpliv nizkih zimskih temperatur v njih prevelik. Zato je smiselno razmisliti o pravem rastlinjaku, v katerem bomo zelenjadnice lahko gojili skozi ves leto, po potrebi pa lahko v njem uredimo tudi ogrevanje. Tako bo že konec januarja in februarja postal idealno mesto za vzgojo domačih sadik.

Ponudba rastlinjakov je res velika, razlikujejo pa se ne le po ceni in velikosti, temveč tudi po namenu. Zato se treba najprej odločiti, čemu bo služil. Bomo v njem gojili le paradižnik, ali bo namenjene tudi drugim plodovkam, ga bomo uporabljali tudi za vzgojo zelenjadnic, ki pozimi potrebujejo zaščito, na primer nekateri radiči, korenovke, zimska solata, ki jo bomo v rastlinjaku pobirali prej, tudi zgodnjo solato bomo lahko sejali prej in jo prej pobrali.

Kako velik naj bo

Glede na to določimo velikost in primerno mesto za rastlinjak. Načeloma velja, da je za 10 do 12 sadik paradižnika dovolj 10 kvadratnih metrov velik rastlinjak. Upoštevati je treba razdaljo med sadikami, dejstvo, da ne smejo rasti tik ob steni rastlinjaka, nekaj prostora pa je treba nameniti tudi prehodu med rastlinami.

Če vprašate resne vrtičkarje in strokovnjake, pa bo odgovor, naj bo rastlinjak čim večji. Razlogov za to je več, v njem boste lahko pridelali več zelenjave in bili celo leto samooskrbni. Večji rastlinjaki imajo običajno tudi močnejše ogrodje, ki zdrži močnejše sunke vetra in obtežbe snega. Pomembno je tudi, da so večji rastlinjaki veliko bolj zračni, kar preprečuje pregrevanje poleti, ugodno pa vpliva tudi na rast rastlin.

rastlinjak | Avtor: Profimedia Profimedia

Sicer pa velja, da naj bi za vzgojo osnovnih potreb po zelenjavi za štiričlansko družino zadostovalo približno 30 kvadratnih metrov. Morda je to dovolj za začetek, a večina vrtičkarjev kmalu ugotovi, da jim to ne zadostuje, zato je dobro izbrati modularni rastlinjak, ki ga lahko brez večjih posegov nadgradimo in povečamo. 

Velikost lahko izračunamo tudi glede na število gredic, ki jih želimo imeti. Te naj bodo enako velike, kot če bi jih imeli na prostem, med njimi pa naj bodo potke, po katerih bo dostop do posamezne preprost. Na sredini je dobro predvideti širšo pot, po kateri bomo lahko peljali tudi samokolnico. Vrtičkarji del rastlinjaka namenijo tudi za postavitev delovnega pulta.  

rastlinjak | Avtor: Profimedia Profimedia
Rastlinjaki so praviloma podolgovati, z eno- ali dvokapnimi strehami, lahko pa so zgoraj tudi polkrožni. Izbira je odvisna od videza, ki nam je všeč, upoštevati pa velja tudi veter in sneg. Tudi višina naj bo primerna, tja do 2,4 metra naj seže.

Izbira primernega mesta

Velikost rastlinjaka pa je seveda povezana tudi z velikostjo primernega prostora.  Najboljši prostor za postavitev rastlinjaka je sončna lega, ki pa naj bo v zavetrju, s čimer ga zaščitimo pred močnejšimi sunki vetra. Ob rastlinjaku lahko raste večje listopadno drevo, ki ga bo dodatno ščitilo pred sunki vetra, hkrati pa poleti nanj metalo nekaj sence, a ne preveč, pozimi, ko mu listje odpade pa prepuščalo dovolj svetlobe.

Strokovnjaki priporočajo tudi, da ga postavimo v smeri vzhod-zahod, saj bodo rastline tako ves dan enakomerno osončene. Pri izbiri prostora je treba paziti tudi na to, da v rastlinjak prodira voda, meteorna ali podtalnica. 

Kakšna naj bo konstrukcija

Konstrukcija rastlinjakov za vrtičkarje je lahko lesena, jeklena, aluminijasta ali plastična. Lesena potrebuje največ vzdrževanja, vendar če je narejena iz kakovostnega lesa, je lahko precej trajna. Najcenejša je jeklena konstrukcija, ki prav tako potrebuje redno vzdrževanje, zaščito proti rji. Najdražja je aluminijasta, ki ne potrebuje nobenega vzdrževanja, plastična pa je sicer UV-obstojna, a ima omejeno življenjsko dobo. Predvsem mora biti konstrukcija dovolj močna, da prenese sunke vetra in obtežbo snega. Pomembna je tudi njena obstojnost ter možnost vgradnje oken in vrat, odpiranje stranic, kar omogoča zračenje. 

rastlinjak | Avtor: Profimedia Profimedia

Na izbiro konstrukcije lahko vpliva tudi to, kakšne temelje potrebuje. Nekatere se le sidrajo, za druge je treba narediti betonske temelje, najbolje pa se je o tem posvetovati s proizvajalcem. 

Materiali, iz katerih so stranice

Pomemben del rastlinjaka so tudi stranice, s katerimi zapremo konstrukcijo. Rastlinjaki v domači izvedbi so običajno prekriti s polivinilom različnih debelin in z različno prepustnostjo svetlobe. Težava teh je predvsem, da ga je treba dobro pričvrstiti, sicer ga bo odpihnil prvi malo močnejši veter. To pa pomeni, da polivinila ni možno premikati in ustrezno zračiti rastlinjak.

Izbiramo lahko tudi med različnimi materiali, iz katerih so narejene stranice. Odločimo se lahko za vrtnarsko steklo, ki je tanjše in cenejše od klasičnega stekla. Njegova prednost je dobro prepuščanje svetlobe in toplote, slabost pa to, da lahko hitro poči in se razbije, tudi obtežbo snega prenaša slabše. 

Druga možnost so polikarbonatne plošče, ki so bolj odporne na lom, hkrati pa imajo boljše toplotnoizolativne lastnosti kot steklo. Pogosta izbira pa je prozorna polietilenska folija (polivinil), ki je zelo odporna proti vsem vremenskim vplivom, a jo je kljub temu treba pogosteje zamenjati. 

Zračenje je izjemno pomembno

Vsi trije materiali so primerni tudi za vgradnjo v okna, vrata ali cele stranice, ki se lahko odpirajo, da rastlinjak ustrezno zračimo in poleti hladimo. To je ključno za dober in zdrav pridelek. 

Če v rastlinjaku nimamo možnosti učinkovitega zračenja, bo v njem temperatura hitro previsoka, kar pa rastlina škodi, saj se dobesedno skuhajo ali pa jih požge. Zračenje je pomembno tudi za odvajanje vlage iz rastlinjaka, kar preprečuje razvoj bolezni na rastlinah. 

Odprtine, skozi katere zračimo, morajo biti na višini nad 50 centimetrov od tal. Tako preprečimo prepih in pred hladnim zrakom na primer pomladi, zavarujemo nove sadike. Odprtine v konstrukciji naj bodo na bokih rastlinjaka in tudi na vrhu, tako se bo topel zrak dvigoval navzgor. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da zračenje zgolj skozi vrata in eno manjše okno ni dovolj, najbolje je, če se lahko odprejo cele stranice nad višino 50 centimetrov nad tlemi. 

rastlinjak | Avtor: Dezzen Dezzen
Voda naj bo blizu

Pri načrtovanju rastlinjaka nikakor ne smemo pozabiti na vodo za zalivanje. Najbolje je, če lahko uredimo namakalni sistem oziroma kapljično namakanje. Vsekakor pa moramo poskrbeti, da je zbiralnik vode, najbolje deževnice, nekje blizu. Vodo iz njega lahko črpamo z naravnim padcem ali s pomočjo potopne črpalke in tako zelenjadnice zalivamo z vrtno cevjo. Veliko več dela in časa pa bo zahtevalo zalivanje z zalivalko, kar pa strokovnjaki odsvetujejo, saj rastline v rastlinjaku zahtevajo res obilo vode. 

Dodatki in cene

Ponudniki rastlinjakov višje kakovosti imajo v ponudbi tudi vse dodatke za rastlinjak. Odločimo se lahko za sistem kapljičnega namakanja, ogrevanje, sistem privezovanja rastlin, delovne pulte, protitočno zaščito, senčila.

Cene kakovostnih rastlinjakov, velikih od 25 do 30 kvadratnih metrov brez dodatne opreme, se začnejo pri 1000 evrih, v povprečju pa so cene okoli 1500 do 2000 evrov. Dodatna oprema pa naložbo seveda podraži.  

Če izberemo modularno različico, se lahko najprej odločimo za manjši rastlinjak, ki ga lahko postopno povečujemo.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.