Vprašanje dostopnosti nakupa stanovanja postaja vse bolj aktualna tema, ne le v Sloveniji, temveč tudi v večini drugih evropskih držav. Cene stanovanj v večini evropskih držav rastejo, a cena kvadratnega metra ne pove vsega. Dostopnost stanovanja je vedno pogojena tudi z razpoložljivim dohodkom, zato razmerje med ceno in dohodkom pove bistveno več.
V Sloveniji se dostopnost poslabšuje
Leta 2024 je bila po podatkih GURS povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji 2920 evrov na kvadratni meter. Povprečna mesečna neto plača pri pravnih osebah pa po podatkih SURS 1526 evrov. Iz tega izhaja, da bi 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje, če bi za to namenili celo neto plačo, odplačevali 134 mesecev oziroma 11,2 leti. V Ljubljani, kjer je bila lani povprečna cena stanovanja 4510 evrov na kvadratni meter, povprečna plača v osrednji Sloveniji pa 1655 evrov, pa bi stanovanje odplačevali 191 mesecev ali 15,9 leta.
Izračunamo lahko tudi, da se je dostopnost stanovanj v Sloveniji lani poslabšala. Iz podatkov o povprečni neto plači za leto 2023 in povprečni ceni kvadratnega metra, ki jih redno objavlja GURS, izhaja, da je bilo treba leta 2023 za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Sloveniji nameniti 124 mesečnih plač oziroma 10,3 letnih, za stanovanje v Ljubljani pa 175 mesečnih plač oziroma 14,6 letnih.
V primerjavi z letom 2023 se je dostopnost v Ljubljani lani poslabšala za 16 mesečnih povprečnih neto plač, v Sloveniji pa za 10 mesečnih plač. Povprečna slovenska neto plača se je na letnem nivoju povišala za 3,8 odstotka, v osrednjeslovenski regiji pa za 3,6 odstotka, medtem pa je bila povprečna cena kvadratnega metra stanovanja na nivoju države višja za skoraj 12 odstotkov, v Ljubljani pa za 13 odstotkov.
Za letos lahko uporabimo podatke za ceno stanovanja v prvem polletju in povprečno neto plačo junija 2025. Na ravni Slovenije, kjer je bila junija povprečna neto plača 1611 evrov, povprečna cena kvadratnega metra pa 3070 evrov, se dostopnost v primerjavi z letom 2025 praktično ni spremenila. V Ljubljani, kjer je bila ob polletju povprečna cena kvadratnega metra 4890 evrov, povprečna plača pa 1751 evrov pa se je dostopnost v primerjavi z lani poslabšala, in sicer za štiri mesece.
Za 70 kvadratov od 57 do 207 neto plač
Kam pa se Slovenija po dostopnosti stanovanj uvršča v primerjavi z drugimi državami v Evropi. Podrobno analizo so izvedli na hrvaškem portalu Geozofija, kjer se ukvarjajo s prostorskimi in statističnimi analizami na področju ekonomije, demografije in geografije. V raziskavi so uporabili podatke družb Deloitte, Eurostat in Numbeo, nanašajo pa se na leto 2024 o povprečni neto plači ter povprečni ceni kvadratnega metra novogradnje na ravni posamezne države. Vendar ob tem dodajmo, da podatkov, na podlagi katerih so analizirali, niso navedli, zato lahko ugotovimo tudi, da se njihovi izračuni, ko gre za Slovenijo, nekoliko razlikujejo od naših. Zagotovo pa dajo uvid v dostopnost v posameznih državah in primerjavo med njimi.
V raziskavo so zajeli 25 evropskih držav in proučevali teoretično dostopnost – torej, raziskava je podala odgovor na vprašanje, koliko let oziroma mesečnih neto plač bi bilo potrebnih za nakup stanovanja, velikega 70 kvadratnih metrov v različnih evropskih državah.
Rezultati kažejo, da so morali prebivalci Evrope leta 2024 za 70 kvadratnih metrov stanovanja nameniti od 57 do 207 mesečnih plač. Najmanj na Danskem in največ na Portugalskem.
Za Slovenijo so izračunali, da je bilo treba nameniti 123 mesečnih plač, kar pomeni, 10,3 leta, če bi celotno neto plačo namenil za stanovanje. Če bi za plačilo stanovanja namenil polovico plače, bi ga odplačeval skoraj 21 let, če bi namenil zgolj tretjino pa več kot 31 let.
Nasprotno pa je dostopnost daleč najboljša na Danskem, saj bi s celotno neto plačo tam stanovanje odplačali prej, kot povprečni prebivalec Slovenije odplača avtomobil srednjega razreda, v 4,8 leta. Avtorji raziskave navajajo le končne izračune, ne pa tudi podatkov o povprečni ceni kvadratnega metra v posamezni državi, niti podatka o povprečni neto plači. Po naših izračunih je dostopnost do stanovanja v Sloveniji še slabša, kot so jo izračunali.
Levičarji bi radi do stanovanja s flancanjem. Zastonj ali z minimalnimi stroški, delali bi pa v javnem sektorju, ker imajo visoko FDV ali FF izobrazbo. Totalno zblojena generacija, ki istočasno podpira migrante, jih hrani, jim daje stanovanja, sami pa ostajajo… ...prikaži več brez. Postanite keramičarji, električarji, vodovodarji, delajte in denarja bo kot pečka.
Osli niso stanovanja draga ampak so plače prenizke! Zakaj so prenizke, ker so preveč obdavčene!! Torej zakaj ni mogoče kupiti stanovanja, ker ti vlada pobere 50% od plače pa potem pri vsaki položnici, ki jo plačaš še 22% pa greš… ...prikaži več tankat spet davek, pa kupiš zidak za bajto spet davek pa ko te zidake skup zmečeš (davek si že plačal) ampak, ker je to zdej kup zidakov spet davek (na nepremičnino) itd ostane ti od plače cca 20% realno da si plačaš pivo ali da otroka pelješ u ZOO in ženo na večerjo..
Levak dobro ve, da človeka brez lastnine lahko v neskončno drži v sužnjelastniškem razmerju, zato se na vse pretege trudi, da ljudstvo ne bi imelo svojih stanovanj. Z najemnino v 20 letih odplačaš stanovanje, zato bi bilo treba skrbeti, da… ...prikaži več imajo ljudje dovolj dohodka, da si lahko privoščijo nakup, kar pa seveda ni združljivo s tem, da država vzame 60% zaslužka...