Cene rabljenih stanovanj rastejo
Po zadnjih podatkih SURS so bile cene v 1. četrtletju letos na četrtletni ravni stanovanjske nepremičnine višje za 4,1 odstotka. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (rabljenih stanovanj in hiš skupaj) so se na četrtletni ravni zvišale za 5,2 odstotka, cene rabljenih stanovanj so se zvišale za 5,5 odstotka, cene rabljenih družinskih hiš pa za 4,7odstotka. Rabljena stanovanja so se najizraziteje podražila v Mariboru (za 6,9 %), sledile so podražitve v preostali Sloveniji (za 6,3 %) in v Ljubljani (za 5,3 %).
Cene novogradenj padajo
Cene novih stanovanjskih nepremičnin (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem nižje za 6,8 odstotka. Cene novih stanovanj so se znižale za 8,7 odstotka, cene novih družinskih hiš pa zvišale za dva. Letna rast cen najvišja za rabljena stanovanja
Na letni ravni je bila rast cen stanovanjskih nepremičnin 16,9-odstotna. Najizraziteje so se zvišale cene rabljenih stanovanj (za 19,9 %); sledile so cene rabljenih družinskih hiš (za 15,6 %) in novih stanovanj (za 4,5 %). Cene novih družinskih hiš pa so se znižale za 1,5 odstotka.
Prodalo se je manj stanovanj, a po višjih cenah
Skupna vrednost vseh v 1. četrtletju letos prodanih stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji je bila 435 milijonov evrov, kar je za štiri odstotke manj od skupne vrednosti vseh prodaj v 4. četrtletju 2021 (454 milijonov evrov) in približno za tretjino vrednosti prodaj več kot v istem četrtletju prejšnjega leta (332 milijonov evrov).
Skupno je bilo prodanih 3.422 stanovanjskih nepremičnin, kar je za okrog štiri odstotke manj kot v prejšnjem četrtletju.
Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin je bilo manjše kot v prejšnjem četrtletju. Prodanih je bilo namreč 3.379 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 423 milijonov evrov.
Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih 43. Skupna vrednost prodaje je znašala okrog 12 milijonov evrov, kar je polovica vrednosti v prejšnjem četrtletju (24 milijonov EUR).
Revidirani podatki za leto 2021
Na SURS so objavili tudi nove revidirane podatke o številu prodaj in cenah stanovanjskih nepremičnin v letu 2021, ki so jih dobili od Geodetske uprave RS.
Cene novih stanovanjskih nepremičnin so se lani zvišale za 16,5 odstotka (po prvotni objavi za 15 %); cene novih stanovanj so bile višje za 20,9 odstotka (prvotno za 20,2 %), cene novih družinskih hiš pa za 6,3 odstotka (prvotno za 3,1 %). Cene stanovanjskih nepremičnin pa so se v 2021 zvišale za 15,8 odstotka (prvotno za 15,7 %).
Skupna vrednost vseh v letu 2021 prodanih novih stanovanjskih nepremičnin je bila 166 milijonov evrov (po prvotno objavljenem podatku okrog 67 milijonov evrov), prodanih pa je bilo 820 novih stanovanjskih nepremičnin (po prvotni objavi 333).
V 2. četrtletju se trg umirja, denar je dražji
Ali lahko na podlagi podatkov iz 1. četrtletja sklepamo, da so cene hiš in stanovanj rasle tudi v 2. četrtletju in bodo tudi v prihodnje? V zadnjih mesecih so se namreč zgodile nekatere spremembe, ki lahko precej vplivajo na dogajanje na nepremičninskem trgu.
Predvsem je višja cena denarja. Stanovanjska posojila so se podražila, saj so obrestne mere pri večini bank že višje, poleg tega je rasel tudi euribor, na katerega je vezano obrestovanje stanovanjskih kreditov s spremenljivo obrestno mero. Euribor je 8. junija po sedmih letih spet dosegel pozitivno vrednost.
Oglaševane obrestne mere bank se približujejo trem odstotkom, fiksne obrestne mere pod dvema odstotkoma so zgodovina, še vedno pa obstaja nekaj manevrskega prostora za pogajanje o nižji obrestni meri.
Poleg višjih cen stanovanskih kreditov na povpraševanje vplivajo tudi drugi življenjski stroški, predvsem energenti in hrana, ki so iz meseca v mesec višji.
Dogajanje na nepremičninskem trgu že ustavlja, manj je ogledov, cene se v drugem četrtletju po mnenju nepremičninske posrednice niso povišale, kupujejo le tisti, ki imajo denar, in tisti, ki nujno potrebujejo stanovanje, poročajo Finance. Pojavljajo se tudi razlike v cenah, trg se diferencira.
V hišah živita dve tretjini prebivalcev
SURS se nedavno objavil tudi podatke o naseljenosti stanovanj v državi. Ob začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji 864.300 stanovanj (2018: 852.200), od tega jih je bilo 698.700 naseljenih (2018: 680.000). Kar 60 odstotkov naseljenih stanovanj je bilo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, v njih pa je prebivalo 66 odstotkov vseh prebivalcev. Preostalih 40 odstotkov naseljenih stanovanj je bilo v tri- ali večstanovanjskih in drugih stavbah; v teh je prebivalo 31 odstotkov prebivalcev. V drugih skupinskih in drugih oblikah nastanitev so bivali trije odstotki prebivalstva. Povprečna uporabna površina stanovanja na osebo je znašala 29,6 kvadratnega metra (2018: 29,0 m2).
Skoraj 70 odstotkov novih stanovanj zgradijo fizične osebe
V zadnjem desetletju (2011–2021) je bilo zgrajenih 36.400 stanovanj. Skoraj 70 odstotkov (25.100) jih je bilo v eno- ali dvostanovanjskih hišah. V povprečju so ta stanovanja merila 131 kvadratnih metrov uporabne površine. Novozgrajena stanovanja v tri- ali večstanovanjskih in drugih stavbah (11.300) pa so imela 63 kvadratnih metrov uporabne površine. Lastniki velike večine novih stanovanj so bile fizične osebe (87 %), pravne osebe, ki spadajo v javni sektor, so na začetku leta 2021 imele v lasti pet odstotkov stanovanj, zgrajenih po letu 2010, lastniki preostalih osem odstotkov novih stanovanj pa so bile zasebne pravne osebe. Na zemljevidu je prikazan delež novih stanovanj po občinah; opazimo lahko, da je nekoliko višji v občinah na obrobju večjih mest.
Večina stanovanj v lasti fizičnih oseb
Za Slovenijo je značilno, da je večina stanovanj lastniških. Od vseh stanovanj je bilo 92 odstotkov stanovanj v lasti fizičnih oseb. Pravne osebe javnega sektorja so bile lastnice pet odstotkov stanovanj, preostanek pa je bil v lasti zasebnih podjetij in drugih institucij.
V skoraj 79 odstotkih naseljenih stanovanjih (2018: 80,8 %) so živeli lastniki in njihovi družinski člani. Najemnih stanovanj je bilo devet odstotkov (2018: 7,7 %), v 12 % pa so živeli uporabniki, ki niso bili ne lastniki ne najemniki (2018: 11,5 %).
Število nenaseljenih stanovanj nekoliko manjše
Po podatkih popisa je bilo 1. 1. 2021 v Sloveniji do 165.600 nenaseljenih stanovanj (2018: 172.200). Več kot 27.000 nenaseljenih stanovanj ni imelo hišne številke (kar je osnovni pogoj za prijavo prebivališča). Med njimi je bilo okoli 12.000 eno- ali dvostanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene po letu 1970 in so imele vso osnovno infrastrukturo. Če je lastnik take (uradno nenaseljene) hiše prijavljen v starejši hiši v neposredni bližini, lahko sklepamo, da gre za prizidane novejše hiše ali prizidke in da je vsaj določen delež teh verjetno naseljen. Zaradi teh razlogov navedeno število nenaseljenih stanovanj torej predstavlja zgornjo mejo. Skoraj polovica nenaseljenih stanovanj pa je bilo starih (grajenih pred letom 1945) ali pa brez kakšnega izmed elementov osnovne infrastrukture (stranišča, kopalnice, ogrevanja, elektrike, vodovoda).
To se bo kmalu spremenilo, ko bo ptič uvedel davke na hiše. Potem bomo veseli, če bomo sploh imeli kje živeti, baraba podpira lenuhe, ki v življenju niso delali in posledično nič nimajo, tisti, ki smo nekaj ustvarili ga bomo… ...prikaži več pa naj... katastrofa
ja ni več covid dodatke a ne dohtarji... ste pokupl vse kar se je dalo.