Vse zavarovalnice, pri katerih lahko sklenemo zavarovanje doma oziroma nepremičnine in premičnin v njej, ponujajo tudi protipotresno zavarovanje. A pozor! To ni samodejno vključeno v zavarovalno polico, ne glede na to, za kolikšen obseg kritja gre. Protipotresno zavarovanje je treba dodatno, torej posebej priključiti k zavarovanju doma. Pri nekaterih zavarovalnicah pa ga lahko sklenemo tudi kot samostojno zavarovanje.
Ne bo odveč, če preverite že sklenjene zavarovalne police za dom in ugotovite, ali vključujejo tudi protipotresno zavarovanje. Če ga ne, ga je smiselno dodati k že sklenjenemu zavarovanju.
Zavarovalnice namreč protipotresno zavarovanje obravnavajo ločeno in ga ne vključujejo v nabor različnih nevarnosti, ki lahko ogrožajo naše premoženje.
Posebnosti protipotresnega zavarovanja
Protipotresno zavarovanje ima namreč nekatere posebnosti, ki jih je treba poznati. Prva med njimi je, da hiše ali stanovanja ne morete zavarovati na tržno vrednost, temveč je v okviru protipotresnega zavarovanja vedno zavarovano na gradbeno vrednost. V praksi to pomeni, da lahko hišo, katere gradbena vrednost je na primer 120.000 evrov, zavarujete na to vsoto. V primeru potresa bo zavarovalnica izplačala največ ta znesek, glede na nastalo manjšo škodo, pa je seveda lahko tudi nižji.
Višina gradbene vrednosti naj bi v večini primerov zadostovala za rekonstrukcijo in odpravo poškodb oziroma celo za gradnjo nove primerljive hiše. Vedeti pa je treba, da se zavarovalnice pri izračunu gradbene vrednosti ob sklenitvi zavarovanja opirajo na gradbene standarde, poleg tega pa upoštevajo vrsto gradnje, kakovost vgrajenih materialov in starost stavbe.
Gradbeno vrednost izračunajo na novo vrednost, razen v primerih, ko dejanska gradbena vrednost hiše ne dosega 50 odstotkov nove vrednosti. Izjema so tudi stavbe, grajene pred letom 1965. Pri teh je zavarovalna premija zato višja.
Zavarovanje na novo gradbeno vrednost
V zavarovalnicah svetujejo, da nepremičnino zavarujete na novo gradbeno vrednost, kar pomeni, da naj bo zavarovalna vsota enaka tej vrednosti ali pa naj se ji čim bolj približa. Vse to velja, če protipotresno zavarovanje sklenemo kot samostojno zavarovalno polico. Če pa potres priključimo k obstoječemu paketnemu zavarovanju doma, pa zavarovalno vsoto določi zavarovalnica. Ta ustreza večini nepremičnin v Sloveniji, preračunana pa je na podlagi bruto površine hiše ali neto površine stanovanja v večstanovanjski stavbi.
A tudi tu so lahko med zavarovalnicami razlike, zato je treba natančno preveriti pogoje. V nekaterih zavarovalnicah namreč protipotresnega zavarovanja sploh ni možno skleniti, če zavarovanec nima tudi paketnega zavarovanja doma, kamor protipotresno zavarovanje lahko priključi.
Obvezna franšiza tudi do 10 odstotkov
Za protipotresno zavarovanje velja, da ga ne morete skleniti brez odbitne franšize, ki pomeni soudeležbo zavarovanca pri sanaciji škode. Pri večini zavarovalnic lahko izberete dvo-, pet- ali 10-odstotno franšizo. Če bo po potresu zavarovalnica denimo priznala 120.000 evrov zavarovalnine, bo moral zavarovanec 2400, 6000 ali 12.000 evrov stroškov pokriti sam, odvisno od izbrane franšize.
K protipotresnemu zavarovanju lahko dodate še dodatna kritja, s katerimi si zagotovite, da bodo kriti tudi drugi neposredni stroški, nastali zaradi potresa. Med njimi so čiščenje kraja zavarovanja, odvoz materiala in poškodovanih delov. V nekaterih primerih tudi stroški za najem drugega stanovanja, če je hiša, ki jo je prizadel potres neprimerna za bivanje.
V zavarovalnicah svetujejo, da protipotresno zavarovanje sklenete tudi, če je hiša grajena protipotresno. Potres bo morda prizanesel njeni konstrukciji, lahko pa povzroči poškodbe na električni ali plinski napeljavi, posledica česar je lahko požar. Če je hiša zagorela nastala zaradi potresa, zavarovalnica škode iz protipožarnega zavarovanja ne bo krila, če nimate sklenjenega protipotresnega.
Tudi za stanovanja v blokih
Protipotresno zavarovanje lahko sklenejo tudi etažni lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah, če upravnik ni uredil zavarovanja hiše kot celote oziroma to ne vključuje protipotresnega zavarovanja. V tem primeru posamezni etažni lastnik sklene protipotresno zavarovanje, podobno kot za hišo, velja pa tako za etažno lastnino, kot stavbo. Zadnje pomeni, da bo iz zavarovalne police krita tudi nastala škoda na skupnih delih stavbe, seveda do višine zavarovančevega deleža na skupnih delih.
O vsem tem se je treba pogovoriti in razmisliti, preden sklenemo za posamezni primer najboljše protipotresno zavarovanje.
