Tako nam je na kratko svojo odločitev o izbiri in nakupu peletov pojasnil Sebastjan M., ki že šest let družinsko hišo ogreva s kotlom na pelete. Na začetku se je nekoliko lovil, ponudbe peletov je na trgu izjemno veliko, vsako leto več, vse več je tudi ponudnikov, zato je izbira lahko precej zahtevna.
Poceni peleti so na koncu dražji
Informacije o peletih je seveda iskal na spletu in tako naletel tudi na test peletov Zveze potrošnikov Slovenije. Od takrat ve, kaj hoče, oziroma, kaj mora kupiti. „Nič drugega kot kakovostni razred A1 s čim višjo oceno ZPS in enim od certifikatov za pelete ne pride v poštev, pa čeprav so nekoliko dražji. Ko na koncu ogrevalne sezone potegneš črto, ugotoviš, da bi cenejših peletov porabil več, bistveno več pa bi bilo tudi dela. Če so peleti slabše kakovosti, je več pepela in s tem čiščenja kurišča, pogosteje je treba polniti tedenski zalogovnik, ker je njihova kurilna vrednost slabša in jih porabiš več,“ pravi Sebastjan.
Iz izkušenj se je naučil, da je najbolje uporabljati zelo kakovostne pelete razreda A1, in če najdeš takšne, ki ustrezajo, je najboljše, da pri njih vztrajaš, ne glede na to, da so vsako sezono nekoliko dražji. Sodobni kotli na pelete so zelo občutljivi in reagirajo na vsako spremembo peletov. „Enkrat sem med ogrevalno sezono kupil pelete drugega proizvajalca, prav tako razreda A1, ker teh, ki jih kupujem, sicer takrat dobavitelj ni imel na zalogi, vendar so bili drugačni in peč se je uprla. Preprosto ni delala, kot bi morala. Poklical sem serviserja, ki je prišel z dvema računalnikoma in takoj ugotovil, da peč potrebuje le nove nastavitve za novo vrsto peletov.“
To sicer ne pomeni, da peletov ne smete zamenjati, le vedeti je treba, da bo pri večini sodobnih kotlov treba delovanje nastaviti na novo vrsto kuriva, kar pa je dodaten strošek, zato se je temu bolje izogniti.
Certifikate je treba natančno preveriti
Na kakovost peletov vpliva več dejavnikov, med pomembnejšimi je vsebnost vlage, potem je tu še njihova trdnost oziroma mehanska obstojnost, velikost, stisnjenost. Na ZPS poudarjajo, da se pri izbiri ne smemo zanašati zgolj na embalaži navedeno kurilno vrednost, nikakor pa ne sme biti edini dejavnik izbire njihova cena.
Dobavitelji certifikate lahko dobijo za ustrezno transportiranje in skladiščenje peletov, torej s certifikatom lahko označijo tudi tiste pelete, za katere proizvajalec ni dobil certifikata. To nas lahko hitro zavede, saj sta oznaki certifikatov popolnoma enaki, ločita se le po številkah, ki so jima dodane. Na ZPS svetujejo še, da izberemo pelete tistega proizvajalca, ki je na embalaži navedel čim več podatkov.
Vrednosti, ki naj bi bile označene na embalaži, so naslednje:
- Vsebnost vlage – ta naj ne bi nikoli presegla 10 odstotkov ne glede na kakovostni razred, če je višja, bo izgorevanje peletov precej slabše. Najbolje ocenjeni peleti vsebujejo od 5,5 do sedem odstotkov vlage.
- Mehanska obstojnost – najnižja dovoljena vrednost, da se peleti lahko uvrstijo v razred A1 ali A2, je 97,5 odstotka, najboljši pa imajo vrednost mehanske obstojnosti nad 99 odstotkov. Če je nižja od dovoljene, se bodo peleti že med transportom drobili, v vrečah bo več finega prahu, kar lahko povzroči tudi težave pri samodejnem transportu peletov iz tedenskega ali dnevnega zalogovnika v kurišče.
- Količina pepela – peleti iz kakovostnega razreda A1 imajo lahko le 0,7 odstotka pepela, iz razreda A2 pa največ 1,2 odstotka. Če je tega več, je treba kurišče pogosteje čistiti, oziroma prazniti posodo s pepelom. Bolj kot dodatno delo, pa je pomembno to, da večja količina pepela poslabša delovanje peči in njen izkoristek. Najbolje ocenjeni peleti imajo pol manjši odstotek pepela, le od 0,28 do 0,35 odstotka.
- Gostota nasutja – ta je pomembna predvsem zaradi velikosti prostora, kjer skladiščimo pelete. Manjša ko je gostota, več prostora bomo rabili za enako količino peletov, kot če je njihova gostota nasutja večja. Za razred A1 in A2 velja, da mora biti gostota nasutja najmanj 625 kg/m³, gostota najbolje ocenjenih pa je od 658 pa celo do 673 kg/m³.
Tudi videz pove veliko o kakovosti peletov
Pelete lahko ocenimo tudi na videz, saj tudi ta nekaj pove o njihovi kakovosti. Posamezni peleti so običajno veliki od 2,5 do tri centimetre, večji ali manjši pričajo o slabši kakovosti. Če na njih vidite veliko prečnih in vzdolžnih razpok, to pomeni, da so premalo stisnjeni, in da je njihova mehanska odpornost slabša. O slabši mehanski odpornosti priča tudi to, da je na dnu vreče več ali veliko finega prahu.
Nekatere lastnosti peletov pa v nasprotju s prepričanjem mnogih uporabnikov ne vplivajo na njihovo kakovost. Tako ni pomembno, iz ostankov katerega lesa so narejeni. Običajno je sicer razmerje med trdim lesom listavcev ter mehkim lesom listavcev in iglavcev 40:60, lahko pa so narejeni zgolj iz ene vrste lesa, a zato niso nujno najboljši. Analize na ZPS so potrdile, da vrsta lesa ne vpliva na kakovost peletov.
Prav tako na kakovost ne vpliva njihova barva, ta je namreč odvisna od vrste lesa, postopka obdelave, in tudi od tega, kako in koliko je bil les sušen. Zato so peleti lahko temnejši, zelo svetli ali celo temno sivi.
Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.