Ogrevanje na pelete in drva je smiselna izbira

Tipična slovenska hiša

Postavimo se v položaj lastnika povprečne slovenske hiše, zgrajene v obdobju od 1965 do 1985. Ta je praviloma prevelika in ima 200 kvadratnih metrov bivalne površine, okna so stara in ne tesnijo, fasada je popolnoma neizolirana, ali pa ima morda vgrajene petcentimetrske kombi plošče. Ogrevajo se s kurilnim oljem, kotel je star 15 let in več. Na leto porabijo od 3000 do 4000 litrov kurilnega olja, torej je strošek ogrevanja po zdajšnjih cenah od tri do štiri tisoč evrov na sezono. 

„Lastniku takšne hiše bi vsekakor priporočil menjavo oken in toplotno izolacije fasade. Najprej mora zmanjšati toplotne izgube stavbe, šele potem je smiselno izbrati nov ogrevalni sistem. Tudi izbire bo v tem primeru več. Energijsko sanirano hišo lahko ogrevamo s toplotno črpalko, s peleti, drvmi,“ svetuje Patricjo Božič, energetski svetovalec iz mreže Ensvet.

Profimedia

Kotel na pelete ali drva je smiselna izbira

V neizolirani hiši pa ogrevanje s toplotno črpalko skorajda zagotovo odpade. Kot pojasni Božič, so toplotne črpalke najbolj učinkovite v nizkotemperaturnem režimu ogrevanja, kar pomeni, da ogrevalno vodo segrejemo največ do 45 stopinj Celzija. To pa ne bo zadostovalo za ogrevanje energijsko potratne hiše. Sistem ogrevanja v tej je visokotemperaturni, kar pomeni, da mora biti ogrevalna voda ogreta na 60 do 80 stopinj Celzija. V tem režimu toplotna črpalka morda ni več smiselna. Vsekakor pa je treba narediti izračune za konkretno hišo. 

Profimedia

Imamo prostor za skladiščenje pelet ali drv?

Pri izbiri nove peči na drva ali pelete je treba razmisliti o nekaterih dejstvih. Najprej o tem, ali imamo primeren prostor za skladiščenje pelet ali drv. Prostor mora biti suh in zračen ter pri roki, saj ne bomo goriva vsakič nosili daleč. K peči na pelete se postavi denimo tedenski zalogovnik pelet, njihovo dovajanje v kurišče pa je samodejno, vendar še vedno potrebujemo prostor za njihovo shranjevanje, saj bomo v eni kurilni sezoni pokurili več ton. Velja nekako takole, 1000 litrov kurilnega olja je približno dve toni pelet ali štiri do pet metrov bukovih drv, seveda odvisno od njihove kakovosti in kurilne moči.

S peleti in drvmi je več dela

Pri ogrevanju s peleti in drvmi je tudi bistveno več dela kot pri ogrevanju z oljem. V zadnjem primeru dobavitelj natoči gorivo v cisterno, potem pa le še reguliramo termostat, pri lesni biomasi pa je bistveno več dela s skladiščenjem goriva, rednim vsaj enkrat tedenskim čiščenjem kurišča in odnašanjem pepela, rednim polnjenjem zalogovnika s peleti ali vsakodnevnim nalaganjem drv v peč. Pri pečeh na drva bodo tudi obiski dimnikarjev bolj pogosti. 

Profimedia

V dimnikarskih službah svetujejo, da pred menjavo kotla in energenta, še posebej, če bomo kurilno olje nadomestili z lesno biomaso, na ogled pokličemo dimnikarja. Svetoval nam bo, kako obstoječe dimne cevi ustrezno prilagoditi novemu energentu.

Predpisi za male kurilne naprave so strogi

Če lahko izpolnimo te zahteve, potem je na vrsti izbira peči. Izberemo lahko le takšno peč, ki izpolnjuje zahteve in uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Peč na pelete ali drva, ki bo priključena na centralno ogrevanje, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

• izkoristek peči mora biti vsaj 90 odstotkov (večina kakovostni peči ima izkoristek od 90 do 94 odstotkov),
• vrednost emisij celotnega prahu mora biti manjša od 40 mg/m³,
• vrednost emisij ogljikovega monoksida mora biti manjša od 400 mg/m³,
• peč na drva mora biti opremljena z lambdo sondo (optimizira proces zgorevanja),
• peč na drva mora imeti prigrajen vodni toplotni izmenjevalnik s prostornino najmanj 12 litrov na vsak liter polnilnega prostora (kurišča) in hkrati 55 litrov na vsak kW nazivne toplotne moči kotla (to denimo pri 10-kW peči pomeni 550 litrov),
• peč na pelete mora imeti vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 20 litrov na vsak kW nazivne toplotne moči kotla.

Nepovratna sredstva do štiri oziroma pet tisoč evrov

V tehnični dokumentaciji vsake peči na lesno biomaso morajo biti navedeni zgoraj našteti podatki. Za peč, ki zahtevam ustreza, lahko pri Ekoskladu zaprosimo za nepovratna sredstva. Pri menjavi starega kotla z novim lahko priznajo do polovice upravičenih stroškov, vendar ne več kot 4000 evrov, če je hiša v občini, ki nima sprejetega odloka o načrtu za kakovosti zraka in do 60 odstotkov, in ne več kot 5000 evrov, če je občina ta odlok sprejela.

Subvencije pa ne morejo izkoristiti lastniki hiš, ki imajo možnost priključitve na mestni toplovod ali daljinsko ogrevanje z zemeljskim plinom.  

Upoštevajoč subvencijo, ceno novega kotla ter cene energentov, lahko izračunamo, koliko se bo naslednjo zimo znižal račun za ogrevanje in v kolikšnem času se bo naložba izplačala. 

Pri ceni pelet smo upoštevali, povprečno ceno za kakovostni razred A1, ki je približno 300 evrov za tono, pri drvih pa povprečno ceno za prostorninski meter, ki je 60 evrov. Izračun je informativni, spremeni se lahko z drugačno višino naložbe in dejansko porabo energentov v konkretni hiši.
 
Pomislimo tudi na okolje in zdravje ljudi

Z nakupom novega kotla na pelete ali drva bomo znižali stroške ogrevanja, saj so peleti in drva cenejši od kurilnega olja, hkrati pa bomo opustili uporabo fosilnih goriv. Nekaj bomo torej storili tudi za okolje, vendar le pod pogojem, da smo izbrali učinkovito preč z visokim izkoristkom in dobrim izgorevanjem, ki zagotavlja, da okolja ne bomo obremenjevali z nedovoljenimi emisijami ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida ter prašnimi delci.

Profimedia

Predvsem ti so grožnja zdravju ljudi, saj pozimi pogosto presežejo še dovoljeno raven. Prav zato je skrajni čas, da o menjavi peči razmislijo tudi lastniki hiš, ki se že zdaj ogrevajo na drva, pri tem pa uporabljajo stare, neučinkovite kotle s slabim izgorevanjem.