Preden zgradite še en betonski zid na vrtu, pomislite na to

Beton je gradbeni, konstrukcijski material, ki ga najdemo v skorajda vseh gradbenih projektih, pa naj gre za stavbe, mostove, ceste, viadukte, podporne zidove... Njegove lastnosti so tiste, zaradi katerih si nobene veje gradbeništva ne moremo predstavljati brez betona. Material je trden, odporen na obtežitve, odporen na vodo in trajen. Z dodatkom železa mu lastnosti še izboljšamo. 

Poleg tega je beton relativno poceni in zelo dostopen gradbeni material, ki ga je preprosto uporabljati na vseh področjih gradnje. Zato ni presenetljivo, da letna svetovna proizvodnja betona raste iz leta v leto, in to eksponentno. 

Zaradi betona izkopljemo 40 milijard ton peska

A beton ima tudi svojo črno plat, ki ni nič kaj prijetna. Prva resna težava je pesek, ki je poleg cementa in vode, obvezna sestavina betona. Na svetu vsako leto na bregovih rek in obalah ter v kamnolomih v notranjosti, po ocenah Združenih narodov, izkopljejo približno 40 milijard ton peska, veliko večino za proizvodnjo betona in cementa, ki ga prav tako delajo iz peska. Tako pesek predstavlja kar 85 odstotkov vseh iz zemlje izkopanih materialov. 

To je po poročilu programa za okolje pri ZN precej zaskrbljujoč podatek, saj se zaradi izkopavanj peska spreminjajo struge rek, obale in na splošno topografija zemeljske površine. Vse bolj intenzivno izkopavanje peska za sabo pušča nepopravljivo upostošenje, ki negativno vpliva na življenje ljudi in druge ekosisteme, ki izginjajo, ali pa so se primorani spremembam prilagoditi. To je le ena od neprijetnih informacij, povezanih z betonom. 

Ogljični odtis betona je katastrofalen

Drug zaskrbljujoč podatek, povezan z betonom, pa so izpusti ogljikovega dioksida, ki sicer ne nastajajo neposredno zaradi betona, temveč v procesu proizvodnje cementa. Po podatkih Združenih narodov je cement odgovoren za kar pet odstotkov vseh letnih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. 

Pri proizvodnji cementa, brez katerega ni klasičnega betona, se sproščajo velike količine ogljikovega dioksida, natančneje, pri proizvodnji ene tone cementa, se sprosti 780 kg ogljikovega dioksida. Približno trideset odstotkov tega se sprosti zaradi energije potrebne za segrevanje v proizvodnem procesu cementa, približno 70 odstotkov izpustov pa nastane pri dekarbonizaciji, ki je prav tako del proizvodnega procesa. Energija, ki je potrebna, še vedno v večjem delu prihaja iz premoga, zato je proces proizvodnje cementa okoljsko nesprejemljiv material. 

Poudariti velja, da se omenjena količini izpustov ogljikovega dioksida nanaša zgolj na proizvodnjo cementa, končna številka pa je precej večja, saj je treba upoštevati vsaj še izpuste, ki nastajajo zaradi izkopavanja peska, avtomatizirane proizvodnje betona in transporta od proizvodnje do gradbišča. 

Nadomestki za cement se že uporabljajo

V svetovnem merilu se potrebe po betonu in posledično njegova proizvodnja ne bodo bistveno zmanjšale, so pa vsaj nekateri veliki proizvajalci tega gradbenega materiala zavedajo okoljskih vplivov. Prvi korak so naredili v smeri zamenjave energenta v procesu proizvodnje, premog so zamenjali z zemeljskim plinom. Druge korake pa delajo v smeri zamenjave cementa z drugimi, alternativnimi vezivi. 

Fin prah, ki nastaja pri izgorevanju premoga, lahko nadomesti kar 97 odstotkov cementa v betonu. Druga možnost, ki jo tudi že uporabljajo, je prah, ki je stranski produkt v železarski industriji. Vgradnja tega v beton, namesto cementa, ima še dodatne prednosti. Med sušenjem in strjevanjem betona prah nase ogljikov dioksid celo veže, zato velja za ogljično nevtralen material. 

Poznamo tudi beton, pri katerem je cement delno, ne pa v celoti, nadomeščen z lesnimi vlakni oziroma lesnim prahom, ki so stranski produkti lesne industrije. Tak beton je precej lažji od klasičnega, kar vpliva tudi na nižje izpuste ogljikovega dioksida pri transportu. Podobno velja za beton, v katerem je cement nadomeščen z lesenimi deli vlaken iz stebla konoplje.

Nekateri proizvajalci pri proizvodnji cementa in betona del preska nadomešča z odpadnimi materiali, ki ostanejo po rušenju starih stavb in drugih objektov. Materiali se pri rušenju ločujejo, vse kar je uporabno, torej opeka, kamen, star beton, pa se zdrobi v "pesek", ki ga uporabijo v proizvodnji.

Betonu v hiši in na vrtu se lahko odpovemo

Industrija betona torej išče nove možnosti proizvodnje betona, ki bo okolju bolj prijazna. Kaj pa lahko naredimo posamezniki, ki beton zelo pogosto uporabljamo, pri gradnji hiš in tudi urejanju dvorišč?

Prvi korak k zmanjšanju vplivov na okolje je ta, da se betonu v hiši odpovemo. Odgovor na to so v celoti lesene hiše, ki imajo betonsko le temeljno ploščo, v nekaterih primerih pa se lahko odpovemo tudi te, če hišo postavimo na pilote, kar ni redka praksa v sosednji Avstriji. 

V leseni hiši se tako izognemo betonskim medetažnim ploščam, vsem horizontalnim in vertikalnim vezem v nosilni konstrukciji, tudi prekladam nad okni. Betonu se lahko izognemo tudi, če se odpovemo kleti. Terase ob hiši in stopnice so lahko montažne, narejene iz lesa, ali pa vsaj iz kombinacije lesa in betona. Tako bomo količino betona zagotovo zmanjšali.

Beton je na naših dvoriščih precej prisoten, ko jih tlakujemo, ali celo betoniramo. V teh primerih lahko betonske tlakovce nadomestimo z glinenimi, lahko pa se odločimo le za utrditev terena, vgradnjo posebnih povoznih mrež, ki jih zasejemo s travo. Ena od možnosti, sicer glede na prejšnje podatke o pesku, ne najboljša je, da utrjeno površino nasujemo z njim. Še vseeno bolje, kot da ga betoniramo. Lahko pa vsaj izberemo betonske tlakovce, ki so votli, kar volumsko pomeni manj betona, vmes pa posejemo travo.

Tudi podporne zidove na brežinah, ko na parcelah delamo terase, lahko naredimo iz drugih materialov. Uporabimo lahko les, kamen ali kokosove mreže, ki zadržujejo zemljo. Brežine z manjšimi nakloni na koncu teras zasadimo, rastline bodo zagotovo zadržale zemljo. 

Tudi za vrtne in balkonske ograje in stebre, ki nosijo nadstreške ali druge opornike, na primer za vinsko trto ali plezalke, lahko uporabimo les ali kovino, namesto betona. Tudi kamen, ki ga zložimo v škarpo, je boljša izbira kot beton. 

Majhen prispevek k okolju in počutju

Res je, da je beton poceni in dostopen, če potrebujemo manjše količine, ga lahko zmešamo kar sami, vendar pa bosta hiša in vrt veliko bolj naravna in prijazna za bivanje, če bosta grajena in urejena z drugimi, z naravo veliko bolj skladnimi materiali, torej lesom in kamnom. Če boste s tema materialoma beton nadomestili, kjer ta ni njuno potreben, boste nekaj naredili za svoje mikrookolje, ki bo tako bolj naravno in prijazno, hkrati pa vsaj en delček prispevali k manjšim izpustom ogljikovega dioksida v okolje.

Več o gradnji, obnovi in rabi energije lahko najdete tukaj.