Na težavo nas je opozoril stanovalec stanovanjskega bloka na območju ljubljanske Ježice. Kot pravi, so med gradnjo stolpnice v bližini večkrat ostali brez tople vode. Ob zadnjem izpadu, ki ga je izpostavil, je bila dobava prekinjena od 12. septembra zjutraj do 13. septembra pozno zvečer.
Stanovalca sicer ne moti to, da mora občasno potrpeti brez tople vode, temveč predvsem vprašanje, kaj se v takšnem času zgodi z njegovim računom. Če namreč odpre pipo za toplo vodo v upanju, da bo ta vendarle pritekla, skozi njo steče hladna voda, vodomer pa kljub temu zabeleži porabo. "Saj ne gre za velikanske zneske, ampak za načelnost, ker ti bodo sicer zaračunali vsako malenkost," opozarja stanovalec. Sprašuje se, ali se pri mesečnem obračunu sploh upošteva, da tople vode določen čas ni bilo.
Brez tople vode tudi do 60 ur
Sprva se je zdelo, da bi odgovore lahko dobili pri Javnem podjetju Voka Snaga, vendar so nas tam po pregledu vprašanj usmerili na Energetiko Ljubljana, saj gre za oskrbo s toplo vodo.
Pri Energetiki Ljubljana pojasnjujejo, da trenutno obnavljajo glavno sistemsko povezavo vročevoda po Tolstojevi in Slovenčevi ulici. Zaradi zahtevnih del so na območju Bežigrada, od Slovenčeve do Vojkove ulice ter na območju Glinškove ploščadi, potrebne večkratne začasne prekinitve oskrbe s toploto, ki trajajo od 24 do 60 ur.
Kot pojasnjujejo, je čas prekinitve povezan tudi s tehnično zahtevnostjo posegov na glavni povezavi vročevoda. Dela namreč vključujejo zamenjavo poškodovanih delov cevi, varjenje, preverjanje zvarov ter ponovno zaščito in izolacijo cevi. Že praznjenje in ponovno polnjenje sistema traja več ur.
Po podatkih Energetike Ljubljana so bile v letu 2026 na navedenem območju prekinitve 7. avgusta, od 6. do 18. ure, 19. in 20. avgusta ter 26. in 27. avgusta. Zadnja navedena prekinitev je bila predvidena od 16. septembra ob 6. uri do 18. septembra ob 15. uri.
Naš bralec je sicer izpostavil še en termin, ki ga pri Energetiki Ljubljana niso navedli, in sicer 12. in 13. september, svojo navedbo je podkrepil s fotografijo obvestila (na vrhu članka).
Pri Energetiki Ljubljana poudarjajo, da v času prekinitve sistem izločijo in izpraznijo, zato obračunski toplotni števci v toplotnih postajah ne beležijo porabljene energije. Za to obdobje odjemalcem ne obračunajo porabe toplote za ogrevanje ali pripravo sanitarne tople vode. A to še ne pomeni, da je stanovalci na koncu kljub temu ne plačajo.
Vodomer lahko vseeno šteje porabo
Ključna razlika je med merjenjem toplotne energije v toplotni postaji in merjenjem količine vode v posameznem stanovanju – Energetika Ljubljana namreč pojasnjuje, da vodomeri za toplo vodo v stanovanjih niso njihove obračunske naprave, temveč so namenjeni interni delitvi stroškov v večstanovanjski stavbi. Zato morajo stanovalci vprašanja o morebitni porabi, zabeleženi med prekinitvijo, in o morebitnih popravkih računa nasloviti na upravnika stavbe oziroma izvajalca delitve stroškov.
Edina rešitev je zapiranje pipe za toplo vodo
V podjetju Prima Plus so nas za informacije o obračunu in morebitnih popravkih v konkretnem primeru usmerili na upravnika stavbe, podjetje SZ Ruski car. Konkretnega odgovora o tem, kako bi obravnavali porabo, zabeleženo med prekinitvijo, tako nismo dobili. Za pojasnila smo se res obrnili tudi na podjetje SZ Ruski car, vendar njihovega odgovora nismo prejeli.
Na naše poizvedovanje so se odzvali v podjetju Heker, kjer pravijo, da v približno 30 letih takšnih težav niso imeli. Kot pojasnjujejo, so izpadi toplotne energije kratkotrajni, topla voda pa je v stavbah, ki jih upravljajo, večinoma urejena z lastnimi bojlerji ali pa se obračunava glede na število oseb.
V podjetju SPL pa so nam podrobneje pojasnili tehnično plat težave: Vodomer meri le količino vode, ne pa njene temperature. "Žal ni enostavnih sistemov, ki bi samodejno razlikovali med pretokom hladne in tople vode skozi vodomer za sanitarno toplo vodo," so dodali.
Prav zato je po njihovem mnenju pomembno, da so stanovalci pravočasno obveščeni o načrtovanih in izrednih prekinitvah ter da med njimi omejijo nepotrebno odpiranje pip za toplo vodo. Samodejno izločanje takšne porabe po njihovih pojasnilih tehnično ni izvedljivo, stroški pa se delijo na podlagi podatkov merilnih naprav in načina delitve, ki velja v posamezni stavbi.
Če je dobava tople vode prekinjena, je torej po pojasnilih SPL edina rešitev, da ne bi po nepotrebnem plačevali, zapiranje pipe za toplo vodo.
Fiksni del cene je treba v vsakem primeru plačati
V Energetiki Ljubljana pojasnjujejo še, da se dobavljena toplota resda obračunava glede na dejanski odjem, a se fiksni del cene, ki vključuje obračunsko moč in vzdrževanje merilne, obračunava tudi v času prekinitve, saj ni odvisen od količine dobavljene toplote. "Začasna prekinitev distribucije zaradi rednih vzdrževalnih del je predvidena z Zakonom o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov in Sistemskimi obratovalnimi navodili. Za takšne prekinitve predpisi ne določajo posebnega znižanja fiksnega dela računa oziroma odškodnine," še pravijo.
