Cilje je zastavilo ministrstvo za infrastrukturo, ki je pripravilo dopolnjen nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), strateški dokument, ki zahteva, da si članice EU do leta 2030 postavijo ambiciozne cilje na petih področjih: razogličenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije in pa raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Slovenija si je, po besedah državnega sekretarja Bojana Kumra, na štirih področjih zastavila ambiciozne cilje, več pa bo treba storiti pri obnovljivih virih energije (OVE), da bodo ti lažje umeščeni v prostor in boljše sprejeti.
Dokument ima zdaj obliko končnega osnutka, preden ga javno razgrnejo, pa od okoljskega ministrstva čakajo še pozitivno mnenje o načrtu in okoljskem poročilu s prilogami.
Do 2030 kar 27 odstotkov obnovljivih virov
Čeprav je Slovenija pri OVE še pod zastavljenimi cilji in letos ne bo dosegla ciljnega 25-odstotnega deleža, pa je vseeno nad povprečjem EU, poudarjajo na ministrstvu, kjer so si zastavili, da bo ta delež v končni rabi energije do leta 2030 dosegel vsaj 27 odstotkov.
Pomembno vlogo pri tem bo imela raba energije v stavbah, kamor poleg stanovanjskih spadajo tudi vse javne in poslovne stavbe.
Pri sprejemanju ukrepov na področju OVE bo zato posebna pozornost namenjena debirokratizaciji in ustrezni integraciji OVE na stavbe, v prostor in v energetski sistem, so zapisali v osnutku NEPN.
Velik delež OVE naj bi se porabil za toploto in hlajenje, kar 41 odstotkov, pri tem pa naj bi se na račun večje energijske učinkovitosti stavb poraba lesne biomase zmanjšala za četrtino, raba OVE iz okolice pa povečala za 46 odstotkov, torej predvsem z večjo uporabo toplotnih črpalk.
Nadpovprečna energijska učinkovitost
Eden od ciljev je tudi večja energijska učinkovitost, ki naj bi jo do leta 2030 povečali vsaj za 35 odstotkov glede na osnoven scenarij iz leta 2007 (povprečni cilj EU je izboljšanje za 32,5 odstotka). In pomemben dejavnik pri tem so tudi stanovanjske stavbe.
Scenarij NEPN tako predvideva še višjo stopnjo energetskih prenov, večji poudarek tehnologijam OVE za ogrevanje in pripravo tople vode ter večje število priklopov na sisteme daljinskega ogrevanje in znatno rast števila teh v območjih, kjer je to ekonomsko upravičeno. V stavbah naj bi do leta 2050 prišli tudi do ničelnih emisij.
Kako bomo vse našteto dosegli?
Rabo končne energije v stavbah bi morali zmanjšati za 60 odstotkov in hkrati in zagotoviti zmanjšanje emisij TGP v stavbah vsaj za 70 odstotkov, oboje do leta 2030 glede na leto 2005.
Zato je v NEPN med ukrepi tudi priprava novega pravilnika o učinkoviti rabi v stavbah, ki naj bi ga posodobili letos, na podlagi tega pa bomo lahko že nekaj časa znano zahtevo o gradnji skoraj nič energijskih stavb in tudi obnov v tem standardu prenesli v prakso.
V NEPN je določeno tudi, da moramo vsako leto do leta 2030 in tudi v letih po tem celovito energijsko prenoviti dva odstotka stavbnega fonda. Pri stanovanjskih stavbah bo država to spodbijala prek Eko sklada in z nekaterimi drugimi ukrepi in spodbudami, ki pa še niso definirani, v naslednjih letih jih nameravajo šele oblikovati in pripraviti.
Novi kotli na olje čez dve leti prepovedani
Že zdaj pa je jasno, da se mora zaradi dosege ciljev spremeniti struktura goriv, ki jih uporabljamo. Tako bo od leta 2023 prepovedana prodaja in vgradnja novih kotlov na kurilno olje, do leta 2030 pa naj bi se poraba tekočih goriv v stavbah zmanjšala kar za 85 odstotkov. Vsaj dve tretjini rabe energije v stavbah pa bo moralo biti do leta 2030 pridobljeno iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote).
Med ukrepi, ki jih velja pozdraviti, je opredelitev energetske revščine, ki naj bi jo najkasneje do leta 2021 vnesli v področno zakonodajo, določili naj bi tudi kazalnike, ki bodo omogočili merjenje energetske revščine in analiziranje pojava. Na podlagi tega pa naj bi se z ustreznimi ukrepi bolj učinkovito spopadli s tem in energetsko revščino odpravili.
Še dobro da se mi bo 2050 verjetno že iztekla življenska doba. Budalam v vladi in budalam novinarjem ni jasno da to kar tulite NI možno. V šoli so na nam 40 let nazaj flancali da bo nafte zmankalo nekje… ...prikaži več 2010. Nekako je ni ane. In vsa tale "eko" sranja na elektriko tudi ne pijejo vode. Razen če štrom začne rati na drevesih.....
za 90€ mesečno dobiš 10.000€ kredita na eko skladu R+1,3%. Večina daje ogromno več mesečno samo za elektriko in ogrevanje objekta in vode, dimnikarje, servise kurilnih naprav. Za ta denar dobiš manjšo MSE in toplotno ter subvencije. Torej enaki ali… ...prikaži več manjši obrok mesečno 10 let in nato še kakšnih 20 let vse navedeno zastonj. Marsikdo daje mesečno tudi več 100€ samo za gorivo, kar pa je že novi BEV zopet z manj stroški in neprimerno boljši od fosilcev. Seveda ni za vse, je pa za večino
In namesto olja bo,mo prižigali sveče. To bo edini rezultat tehlih pohlepnih okoljeskrbniških inkasantov dražje energije. Kot že tolikokrat, bomo tudi za te načrte čez dest let samo resignirano strmeli, kako smo to dopustili.