Cene v nebo, kaj se dogaja s tem energentom

"Oktobra lani sem naročil tri palete peletov, to je 2925 kilogramov, po ceni 330 evrov za paleto oziroma za 975 kilogramov, s prevozom vred sem plačal natančno 1050 evrov. Zdaj, ko sem želel naročiti še dodatni dve toni, pa sem doživel šok," nam je zaupal bralec.

Prvič zato, ker pri ponudnikih ni praktično nobene izbire. "Na zalogi imajo pelete razreda A2, ki ne pridejo v poštev, saj niso dovolj kakovostni, ali pa ponujajo zgolj eno znamko pelet A1, katerih cena je od oktobra do zdaj zrasla v nebo, čas dostave teh redkih dragih peletov pa je tri in več tednov".

V dveh mesecih dražji za 23 odstotkov

Za popolnoma enake pelete, ki jih je naročil oktobra, bi zdaj pri istem dobavitelju namesto 330 evrov za paleto odštel 405 evrov, to je kar 23-odstotna podražitev v dobrih dveh mesecih. Pa jih niti ne more naročiti, ker jih nimajo na zalogi. Odloči se lahko za pelete po ceni 540 evrov, kar pomeni, da bi zdaj za dve peleti s prevozom odštel toliko, kot je lani jeseni plačal za tri pelete s prevozom.

Profimedia

"Res, da gre za drugo znamko, ampak razlika med enimi in drugimi ni tako velika, prejšnjo sezono sem namreč uporabljal te dražje pelete, da bi plačal kar 200 evrov več po peleti," še pravi. 

V povprečju pa dražji za polovico

Ponudbo je preveril tudi drugod in ugotovil, da se cene razreda A1 na paleto zdaj začenjajo pri 460 in pri nekaterih trgovcih sežejo celo do 630 evrov. Večina pa jih prodaja okoli 530 evrov na paleto.

Kaj se je zgodilo v zadnjih nekaj mesecih, da so cene peletov tako poskočile? Še poleti smo poročali, da so cene stabilne in se za razred A1 vrtijo od 320 do 360 evrov na tono. Podobno ceno so peleti držali tudi še oktobra.

Cene se približujejo kriznim iz leta 2022

Cene se zdaj približujejo, pri nekaterih ponudnikih pa so že dosegle rekordne cene iz leta 2022, ko je vladala energetska kriza. Takrat so proizvajalci pelet rast cen pripisovali pomanjkanju hlodovine iz Ukrajine in Belorusije, s tem je primanjkovalo tudi žagovine, ki je surovina za izdelavo pelet, vzrok za to pa je bil napad Rusije na Ukrajino. Na rast je vplivala tudi cena elektrike, ki je zaradi z vojno povzročenih razmer na energetskem trgu, poskočila za 30 odstotkov. Peletov je povsod primanjkovalo, izvoz večjih evropskih in tudi slovenskih proizvajalcev pa se je usmeril na trge, kjer so bili preplavljeni plačati več, danimo na italijanski trg.

A od takrat so se razmere umirile, cene peletov so padle, stabilizirale so se cene vseh energentov. Elektrika in zemeljski plin se ne dražita, cena kurilnega olja sicer niha, a le za spoznanje. Energetski trg se je v celoti umiril. Izjema so očitno le peleti.

Ni hlodovine, ni žagovine, žage delajo manj

"Kaj je glavni vzrok za to, ni možno povedati enoznačno, gre za skupek dejavnikov, ki vplivajo na cene peletov, hkrati pa tudi zgolj za predvidevanja," pravi Aleš Godnov iz podjetja Gaj les, ki se z lesno biomaso ukvarja že 20 let, proizvaja pa tudi pelete.

Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj, ki jih ima na trgu z lesno biomaso, razloge za višje cene na eni strani pripisuje pomanjkanju hlodovine na evropskem trgu, s tem primanjkuje tudi žagovine. Hkrati gospodarske razmere niso tako rožnate, kot jih prikazuje politika, žage delajo manj, zato čutijo pritisk na cene svojega poslovanja, a vendar morajo preživeti, pravi in doda, so zato cene žagovine nekoliko višje. To vpliva na proizvajalce peletov, a kot zatrdi, se marsikateri od njih trudi cene ohraniti kar se da konkurenčne.

Trgovci prodajo vse, zato so cene lahko visoke

Na drugi strani na koncu verige pa so trgovci, ki cene oblikujejo glede na povpraševanje in ponudbo. Povpraševanje je veliko, ponudba pa temu ne sledi, zato trgovci lahko ne glede na ceno prodajo praktično vse zaloge. Kot rečeno pa zalog sploh nimajo oziroma so minimalne. To nam je potrdil tudi eden od trgovcev, ki pravi, peletov na trgu preprosto ni.

Na cene pogosto vplivajo tudi veliki trgovci, na primer italijanski. Italijanski trg namreč potrebuje izjemne količine peletov, trgovci pa špekulirajo in čakajo, da bo cena padla. Tako je bilo jeseni zaloge še preveč, potem se je relativno zgodaj pojavil prvi mraz, nakupi so poskočili in ustvarila se je luknja, pravi sogovornik.

Cene ne bodo rasle v nedogled, krog se bo zaprl, pravi Godnov, v naslednjem ciklu lahko pričakujemo padec cen. Kdaj bo to? Čez eno, dve leti, odgovarja.

Do takrat pa bodo gospodinjstva, ki se ogrevajo na pelete, očitno te plačevala po izjemno visokih cenah, sploh v primerjavi z drugimi energenti.

Država bi lahko znižala DDV

Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da so cene peletov popolnoma prepuščene trgu, država se v to ne vmešava niti se ne namerava, medtem ko so drugi energenti regulirani, ali pa država ob večjih skokih vanje poseže. Če ne drugače, pa z znižano omrežnino in znižanim prispevkom za OVE pri elektriki ali trošarinami pri kurilnem olju.

Zanimivo je tudi, da država nima posluha, da bi za pelete znižala stopnjo DDV na 9,5 odstotka, nižja stopnja DDV velja v vseh sosednjih državah. S tem, da uporaba lesne biomase tudi vpliva na delež OVE v končni bilanci. Raje plačujemo drugim državam odpustke, ker deleža OVE ne dosegamo, je še kritičen sogovornik.