Duška Godina: Nikomur ni treba stati pri števcu, zato da bi znižal stroške

Kmalu bo eno leto od uvedbe novega sistema omrežnin. Koliko gospodinjskih odjemalcev je na boljšem in koliko na slabšem?  

Takšnih analiz ne delamo, saj nimamo dostopa do podatkov za vsakega odjemalca, ki jih je več kot 870.000, imajo jih elektrooperaterji. V študiji smo učinek ocenili na podlagi vseh profilov, ki smo jih dobili od elektrooperaterjev, in izdelali sintetične profile posameznih gospodinjskih odjemalcev ter primerjali stroške po prejšnji in novi metodologiji. Kolikor spremljamo in po odzivih odjemalcev, pa lahko potrdimo, da so gospodinjstva na boljšem, pa ne samo gospodinjstva, tudi mali poslovni odjemalci. V začetku je bil neupravičen strah, da bodo strošek v višji sezoni plačevali celo leto, zdaj je jasno, da ga ne bodo in da je osem mesecev strošek nižji. Agencija ni zavajala.  

Pogrom nad agencijo in nad novim sistemom omrežnine je bil po naši oceni predvsem posledica velikega zvišanja računov za elektriko od novembra do februarja, ko je poraba že tako višja, potem pa je odjemalce udarila še višja omrežnina. Zakaj ste se odločili, da se za omrežje ne bi plačeval enak znesek skozi vse leto?   

Zaradi obremenitev omrežja. Pozimi je omrežje najbolj obremenjeno in prav je, da o tem razmišljamo. Kolikor se le da, je treba v višji sezoni preusmeriti porabo v ure manjše obremenitve. Ker zeleni prehod pomeni tudi elektrifikacijo ogrevanja, je jasno, da bo omrežje v višji sezoni še bolj obremenjeno. Res to pomeni nihaj v strošku omrežnine med višjo in nižjo sezono, ampak kljub temu bo za veliko večino gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev na letnem nivoju nižji. To je kratkoročni učinek.

Dolgoročni učinek pa je razmislek: če se odločaš za prehod na ogrevanje na elektriko, za polnjenje električnega vozila, je prav, da dodaš v kalkulacijo tudi to in razmisliš, kaj lahko narediš za zniževanje stroška, da bo uporaba novih porabnikov ugodnejša. Da boš polnil električno vozilo takrat, ko je omrežje manj obremenjeno, recimo pozimi ponoči ali pa v urah, ko je omrežnina nižja.

Če uspemo nasloviti obremenitve omrežja, bomo uspeli potrebne naložbe v omrežje znižati ali pa prestaviti v prihodnost in bo vpliv povišanih stroškov naložb manjši. Stroški za omrežje so lahko višji ali nižji, na koncu pa se bodo razdelili na odjemalce. Naložbe so v naslednjih 10 letih ocenjene na pet milijard evrov, do zdaj smo v 10-letnem obdobju imeli milijardo in pol naložb.

Duška Godina Saša Despot

Seveda porabe ni mogoče prenesti iz visoke sezone v nizko, treba pa je pogledati, kaj lahko naredimo znotraj višje sezone. Znižati želimo najvišjo konico ali pa jo vsaj ohranjati na isti ravni. Ta konica je ključno gonilo potrebnih stroškov za naložbe v omrežje, veliko naredimo že, če porabo, kadar je to možno, prestavimo iz časa najvišje obremenitve v čas srednje obremenitve.  

Kakšni so učinki nove metodologije, ali smo preprečili, da bi se ta konica zvišala?   

Učinki še niso veliki, so pa. Nismo pričakovali pomembnejšega učinka že v prvem letu, še posebej ne, ker je bil cenovni signal višje sezone izničen. Najprej je bil novembra in decembra izničen zaradi regulacije in znižanja cen energije, višje sezone odjemalci zato niso občutili, potem pa še januarja in februarja z znižanjem tarif časovnega bloka 1 na višino tarif za časovni blok 2. Ta ključni signal se je izgubil, a se je kljub temu začelo premikati, saj so nekateri odjemalci že spreminjali oziroma nižali dogovorjene moči.   

Lani ste vse to povedali v državnem zboru, se vam zdi, da poslanci tega ne razumejo ali nočejo razumeti in je bil pogrom nad agencijo in vami zaradi drugih interesov?  

Ne bi želela komentirati, imam pa svoje mnenje. Me je pa na novembrski seji, ki je trajala do polnoči, presenetilo, da sem odgovorila na neko vprašanje, že morda tretjič, pa sem čez 10 minut ali pol ure dobila popolnoma enako vprašanje. Ne vem, ali se to pogosto dogaja, a sem se kljub temu vztrajno trudila odgovarjati. Mislim, da ni bil cilj teh izrednih sej, da jim razložim in da bi res želeli razumeti, razlog vsega tega je moral biti nekje drugje.

Vse skupaj se je dogajalo ob prehodu v višjo sezono, takrat je bila tudi tista pompozna izjava predsednika vlade: "Če je kdo mislil, da bomo dovolili za 30 odstotkov dvig stroškov, se je moti …"  Povzročila je dodatno zmedo in strah med ljudmi. Prišlo je do manipulacije s podatkom med nižjo in višjo sezono, ne glede na to, da na letni ravni odjemalci plačajo manj. Mislim, da ta strošek za višjo sezono ni tako izrazito velik, da si ga odjemalci ne bi mogli privoščiti, pri povprečnem gospodinjstvu je prišlo do razlike med oktobrom in novembrom okrog 15 evrov. Energetsko revnim gospodinjstvom pa je treba pomagati v okviru socialne politike.   

Zakaj se je vse to dogajalo, vedo bolj tisti, ki so to počeli, lahko samo rečem, da obžalujem, in da s tem zagotovo niso naredili ničesar dobrega.   

Pritiski po uvedbi novega sistema omrežnine so bili siloviti, predsednik vlade vas je pozval k odstopu, poskušali so vas odstaviti z zamenjavo članov sveta, zagovarjati ste se morali v parlamentu. Kako ste doživljali vse te pritiske, kdaj je bilo najhuje?  

Vsi smo samo ljudje in to ni bilo enostavno, še posebej, ker je prišlo kot strela z jasnega. Sprva smo imeli podporo, potem se je nenadoma, ko je bil prvi mesec novega obračuna že za nami, zgodil zasuk in ti je vzelo tla pod nogami. Pritiski so bili zelo intenzivni, bilo jih je sicer še več, kot je bilo vidnih. Ampak zato, ker vem, da delamo prav, da delamo dobro in zato, ker je treba narediti konec takšnemu načinu delovanja, smo vzdržali. Verjamemo v svoje poslanstvo in v to, da moramo ostati neodvisni. Ni boljšega primera od tega, ki bi pokazal, zakaj regulator mora biti neodvisen.   

Da razumevanje vloge regulatorja v Sloveniji ni pravilno, se je pokazalo že leta 2022, ko je vlada za tri mesece ukinila plačevanje omrežnine. Operaterji so ostali brez prihodkov, posledično je bilo izvedenih manj naložb, kar ima dolgoročen vpliv. Tudi takrat sem se oglasila, saj še tako prijazni ukrepi niso dobri in ne dajejo pravilnega signala.  

Zaenkrat smo pritiske zdržali, kaj nas še čaka, pa ne vemo. Upam, da se strasti umirijo. Pred kakšnim mesecem je predsednik vlade na obrtni zbornici dal izjavo, da vsak dan sleherni izmed nas čuti negativne posledice zaradi obračuna omrežnine. Pa seveda to nikakor ne drži, še posebej v nižji sezoni negativnih posledic ne čutijo niti gospodinjstva niti mali poslovni odjemalci, obrtniki. Ravno takrat sem se pogovarjala s prijateljem, ki ima obrt, pa je rekel, da še nikoli ni plačeval tako malo za omrežnino, kot plačuje zdaj. Nekateri pa plačajo več, vse je odvisno od porabe, bolj, kot uporabljaš omrežje, več boš plačal, saj to je povsem normalno, da bo moral nekdo, ki se ogreva na elektriko, plačati več za omrežnino. Nekdo, ki se ogreva na plin, plačuje še plinsko omrežnino, to je povsem normalna logika.   

Kdo vas je v času pogroma nad agencijo najbolj razočaral?   

Ne vem, ali bi odgovorila na to vprašanje. Najbolj me je razočaral preobrat, da so ljudje, ki so še včeraj reformo podpirali, potem čez noč, ko se je obračun že uporabljal, ne več. In poskus vplivanja na javno mnenje s podatki, ki so bili zavajajoči. Do oseb se pa ne bi opredeljevala.  
 
Ste imeli zaradi negativne publicitete težave tudi v zasebnem življenju, vas je kdo ogovoril na ulici, v trgovini?  

Veste, da sem dobila ogromno pozitivne podpore. V sebi nosiš ta problem, ni prijetno, srečuješ se z ljudmi na ulici, ne veš, kako dojemajo to, komu verjamejo, ampak moram reči, da sem dobila veliko podpore. Ljudje in poslovni odjemalci, če sem prišla v stik z njimi, so nekako dali občutek, da razumejo, da vedo, da gre za politični pritisk. Gotovo ne vsi, ampak nisem doživela, da bi mi nekdo rekel, kaj nam delate, kaj se greste, tega pa nisem. Pa me je bilo strah, da bom, me pa veseli, da nisem, to mi je dalo upanje, da si ljudje ne dovolimo več populizma.  

So bili to tudi razlogi, da niste odstopili?  

To je prišlo malo kasneje. Na prelomu leta sem si namreč zlomila nogo, tako da sem največji pritisk januarja in februarja prestajala oddaljeno, v mirovanju. Da bom vztrajala, sem se odločila zaradi tega, ker je v meni vedno bil odpor proti krivici. In ja, podpora, vzpodbudne besede so še pripomogle, da nisem odstopila, da sem vztrajala.

Napadli so vas tudi z očitkom, da ste odlično ocenili delo svojega partnerja, ki je zaposlen v agenciji. Kakšen je epilog te zgodbe, ali je šlo za kakršno koli kršitev?  

Ga še ni, zaenkrat vem le za anonimno prijavo na KPK. Moj partner v agenciji dela že 20 let. Ko sem postala direktorica, je že bil vodja sektorja in tudi prej je bil vedno ocenjen odlično. Nobenega privilegija mu nisem dala, zelo močno se zavedam tega, da moraš paziti na konflikt interesov, predvsem zato, ker sicer v organizaciji začneš izgubljati zaupanje.  

Trudila sem se ves čas ocenjevati po kriterijih. Ne morem mimo tega, da spada moj partner med strokovno izredno močan kader, prepoznaven v energetiki in ocenjen je bil tako kot drugi, po kriterijih in na podlagi rezultatov dela. Niti slučajno edini odlično.   

Zakon nalaga, da podrejenega oceni njegov nadrejeni in ocenim vse vodje sektorjev, saj razdelim tudi delo in spremljam rezultate dela. Ta prijava je bila samo vprašanje časa, anonimke s to vsebino sem dobila že pred dvema letoma, ko so se začeli prvi pritiski, to je bilo le stopnjevanje pritiska. Zdaj je zadeva v postopku pri KPK. Kar bodo odločili, bom spoštovala.  

Trije člani sveta, ki jih imenuje vlada, so odstopili in vlada, ki vam je napovedala vojno, je imenovala nove. Pričakujete zaradi tega težave pri sprejemanju napovedanih sprememb? 

To bomo videli, ko bomo akt sprejemali. Zaenkrat je v fazi javne obravnave, v kateri svet ne sprejema nobenih odločitev. Mora pa seveda potrditi končni akt. 

Verjetno akt poznajo?  

Na dveh sejah sem svetnikom podrobneje predstavila spremembe, tako da jih poznajo. Njihova zadnja beseda je, ko na podlagi analize prejetih pripomb in odgovorov akt predlagamo svetu v sprejem. Za zdaj pripomb niso imeli.  

Torej je možno, da akt, kot je predlagan, ne bo sprejet?  

To je sicer tudi možno, a do zdaj še nismo imeli izkušnje, da bi svet odločil drugače, kot smo predlagali. Res se vedno potrudimo s podrobnimi obrazložitvami vsake pripombe, ki jo dobimo, zakaj jo sprejmemo, zakaj je ne. Svet ima pa seveda možnost predlagati drugače.  

Agencija predlaga, da gospodinjstva letos novembra in decembra plačujejo le 40 odstotkov omrežnine za blok 1, ki je daleč najdražja. Za gospodinjstvo s petimi kilovati dogovorjene moči bi to pomenilo približno deset evrov nižji račun za elektriko na mesec. Kakšen bo izpad omrežnine in kako ga boste nadomestili?  

Šele po razpravi v državnem zboru je bilo izpostavljeno, da je problem višje omrežnine in višjega računa za elektriko tudi problem proračuna in inflacije. Decembrska inflacija bi zaradi učinka višje sezone bila višja, kar bi vplivalo na dvig socialnih transferjev.  A ta učinek bi se zgodil samo enkrat, v prvi višji sezoni. 

To so nam prepozno povedali. Tarife so že veljale in višja sezona se je že začela, ampak smo razumeli in se odločili, da lahko gremo naproti, če bo dovolj drugih prihodkov pri elektrooperaterjih. Avkcijski prihodki Elesa (za čezmejne prenosne zmogljivosti, op. a.) so višji, kot smo jih lahko načrtovali. Za vsako leto določimo načrt upravičenih stroškov in prihodkov elektrooperaterjev in v pri tem upoštevamo prihodke iz avkcij, kot jih v času načrta predvideva Eles. Dejanske prihodke pa potem ugotavljamo ob koncu leta. A že na polovici leta na podlagi podatkov Eles ugotavljamo, da je teh prihodkov precej več. Iz tega naslova lahko letos in prihodnje leto zaradi načrtovane postopnosti pokrijemo izpad omrežnine v bloku 1. Izpad omrežnine za mesec november in december 2025 zaradi tega ukrepa ocenjujemo v višini 11 mio evrov. 

Duška Godina Saša Despot

Ne, ne delamo na ta način, to smo dobro preučili. Je pa treba opozoriti, kar je gospod Mervar že večkrat povedal, da od leta 2028 prihodkov Elesa od avkcij ne bo več, kar bi pomenilo visok dvig omrežnine.   

Torej bo tudi razmerje med tarifami za časovne bloke ostalo približno podobno, kot je zdaj? Eden od očitkov je bil tudi, da je omrežnina v petem bloku zastonj.   

Poslanec Gregorič je rekel, da smo iz kavne usedline določili te tarife. Daleč od tega, razmerje se določi na podlagi števila upoštevnih konic v vsakem bloku, model je pripeljal do rezultata. Tudi sama sem bila začudena, da je omrežnina za moč blok 5 nič, ampak to je zaradi stanja konic. Tarife se prilagajajo stanju v omrežju, če nam bo uspelo z zniževanjem oziroma premikanjem konic, bo razmerje drugačno.   

Časovnega bloka 2 v nizki sezoni ni več. Zakaj?   

Zaradi stanja v omrežju. Leta 2024 je bil velik prirast sončnih elektrarn, to vpliva na stanje v omrežjui in tako ni več bloka 2 v nižji sezoni. Tudi tarife že preračunavamo, tarifna postavka v bloku 5 ne bo več nič, ampak dosti več tudi ne.   

Zdaj se pri določitvi dogovorjene moči upoštevajo tri konice, zakaj ste se odločili, da se jih bo po novem pet in ne 10?   

Tudi ministrstvo je zahtevalo, da je treba vzeti več konic, ampak to na koncu na strošek ne vpliva. Če boš znižal moč, bo šla tarifa gor, saj moraš pobrati isti znesek.   

Za celoletno obdobje smo se odločili, ker imajo lahko določeni odjemalci  višje konice poleti kot pozimi, za pet konic pa, da izločimo morebitne osamele konice. Več kot pet konic pa ni ustrezno, ker naslavljamo uporabnikove največje obremenitve oziroma potrebe po moči. Če bi jih vzeli 10, ne govorimo več o največjih obremenitvah, to pa je še posebej pomembno, ker smo ukinili plačilo za presežno moč, če odjemalec sam ne spremeni dogovorjene moči.   

Ker je bilo pri upoštevanju treh konic presežkov malo, smo lahko ukinili plačevanje za presežno moč, tudi pet konic nam to še dovoljuje, več konic kot bi upoštevali, več bi bilo presežkov in manka omrežnine.   

Bili so tudi drugačni predlogi. Imamo podatke o 15-minutni uporabi omrežja. Zakaj omrežnine za moč ne plačujemo po dejanskih obremenitvah v posameznem mesecu?  

Tudi to bi bilo možno, ampak bi potem morali tarife določati mesečno, če bi želeli operaterju povrniti vse stroške, in sprejeti bi morali povsem novo metodologijo. Na mizi smo že v začetku prenove obračuna imeli obe možnosti. Tudi z Elesom smo se pogovarjali o tem. Vendar je treba upoštevati vsa naša načela, eno od njih pa je tudi predvidljivost prihodkov elektrooperaterjev. Če vse temelji na doseženi moči na mesečnem nivoju, so prihodki zanje manj predvidljivi. Drugi vidik pa je veliko nihanje stroškov omrežnine za odjemalca. Veliko težje bi jih bilo določiti, če se dosežena moč iz meseca v mesec spreminja. Predvidljivo okolje za elektrooperaterje in odjemalce zagotovimo le tako, da sredstva, ki so v enem letu potrebna za nemoteno izvajanje dejavnosti, razdelimo v tarife, ki veljajo celo leto. Še vedno pa so lahko odjemalci aktivni in spreminjajo dogovorjene moči glede na svoj odjem.   

Dogovorjeno moč lahko spreminjajo vsak mesec.   

Tako je. Na koncu smo v pogovorih z Elesom prišli do stališča, da je tako določena dogovorjena moč najboljša možnost. 

Torej ste odločitev o petih konicah in 12-mesečnem obdobju za izračun dogovorjene moči sprejeli s soglasjem Elesa? Gospod Mervar je bil v preteklosti namreč tisti, ki je predlagal, da je ena od možnosti upoštevanje 10 konic in obračun omrežnine za moč glede na obremenitev v posameznem mesecu.   

Vse spremembe smo predstavili Elesu, veliko smo se pogovarjali. Seveda pa to ne pomeni, da Eles nima več pravice do pripomb. Absolutno jih ima. Kar se tiče predloga gospoda Mervarja, ki ga zelo spoštujem, pa lahko rečem, da je res predlagal način določanja dogovorjenih moči na podlagi 10 konic. A to je bil le predlog in podal ga je tudi pred našo zadnjo spremembo, ko smo ukinili presežno moč za pasivne uporabnike. Ob tem je predlagal tudi obračun na podlagi doseženih moči, torej je podal dva različna predloga, Tudi ta predlog smo preučili in glede na vsa načela regulative, smo ugotovili, da bi v tem primeru celotna omrežnina temeljila na variabilnih prihodkih, ob tem, ko je že omrežnina za prevzeto električno energijo variabilna, bi to pomenilo, da je tudi celoten prihodek elektrooperaterjev variabilen. To pa ne bi bilo dobro. 

Vrnimo se nazaj k predlagani spremembi, in sicer časovnega bloka 2 po novem v nizki sezoni ne bo. Ali bo omrežnina za moč osem mesecev na leto še nižja, kot je zdaj, tarifa v drugem bloku je namreč precej višja od tarif blokov od tri do pet, ki bodo po novem veljali v nizki sezoni?   

Tarife bodo malo drugačne, spremenila se bodo tudi razmerja med njimi. Natančne vrednost pa bodo pokazali izračuni na podlagi števila upoštevnih konic v vsakem bloku. 

Kaj pa razmerje med omrežnino za moč in omrežnino za energijo, se bo spremenilo? V parlamentu so vam očitali tudi, da to razmerje ni pravo, da je poudarek na moči prevelik oziroma na energiji premajhen.   

Zdaj je omrežnina za moč pri odjemalcih na nizki napetosti od 70 do 75 odstotkov celotne omrežnine. Vendar se to nekoliko razlikuje na posameznih napetostnih nivojih, višji, kot je napetostni nivo, manjši je poudarek na moči.   

Omejimo se na gospodinjstva. Zakaj omrežnina za moč predstavlja večji delež omrežnine?   

Gospodinjski odjemalci so priključeni na nizki napetosti in na tem nivoju je konična obremenitev ključni gonilnik potrebnih stroškov za razvoj omrežja. Razmerja zato ne spreminjamo. Poudariti pa moram, da novo razmerje med postavko za moč in energijo nekoliko poveča strošek odjemalcem s sončnimi elektrarnami v shemi net meteringa. Hkrati pa so zdaj dogovorjene moči praviloma nižje od prej administrativno določenih, zato gospodinjstva na letnem nivoju, upoštevajoč tudi omrežnino za energijo, plačujejo manj omrežnine kot pred reformo.  

Ali ste izračunali, kaj za gospodinjstva pomeni prehod iz treh na pet konic pri določanju dogovorjene moči? Kolikšno je v povprečju znižanje v časovnem bloku 1?   

Znižanje je malenkostno ob upoštevanju istih profilov uporabe omrežja. Vendar se tudi ti spreminjajo, tako da je to nemogoče oceniti za vsakega posameznika.   

Med spremembami je tudi znižanje minimalne obračunske moči, tako za gospodinjstva s 15-minutnimi meritvami kot za tista, ki teh meritev nimajo. Minimalna moč pri trifaznem priključku in priključni moči do 43 kW je bila prej 27 odstotkov priključne moči, zdaj pa je znižana na 20 odstotkov. Kako ste prišli do novih najnižjih moči?  

Na podlagi analiz dogovorjenih moči. Znižanje je delno povezano tudi s tem, da se znižujejo dogovorjene moči, zato se mora znižati tudi minimalna moč. Analizirali smo tudi zaradi pripomb, da so minimalne moči previsoke.   

Duška Godina Saša Despot

Običajno jo plačujejo vikendaši in enočlanska gospodinjstva, tudi upokojenci. Ni jih veliko, ampak zanje smo ugotovili, da bodo na leto plačali od 20 do 25 evrov več kot prej, če so bili na minimalni moči. To je prispevek, ki je nujen, da je odjemalcu zagotovljen priključek in tudi uporaba omrežja z obremenitvijo do priključne moči. Ker je to zagotovljeno, nastaja tudi strošek, ki ga mora elektrooperater pri razvoju omrežja v prihodnje upoštevati.

Odjemalec z enofaznim priključkom 1x25 A in priključno močjo 6 kW, bo plačal za obračunsko moč na letni ravni 2,55 evra manj, odjemalec s trifaznim priključkom 3x20 A in priključno močjo 14 kW bo plačal za obračunsko moč na letni ravni 26,64 evra manj. 

Ali s spremembami odgovarjate na zahteve politike, da mora biti omrežninski akt oziroma obračun omrežnine razumljiv in pravičen, spremembe pa uvedene postopno?  

To so bili politični očitki, ki so jim prišli prav. Cilj, vsaj iz razprave v parlamentu je bilo videti, pa je bil tudi drugačen. Ni naša naloga, da bi odgovarjali na zahteve politike, ampak da proučimo vse očitke in pomisleke. Delno smo odgovorili na vse, pa ne zato, ker bi bila zahteva politike, ampak zato, ker smo slišali vse. In pripombe, ki so se na podlagi analiz pokazale kot utemeljene, smo sprejeli in poiskali rešitve. Odgovorno ravnaš takrat, ko tudi sebi priznaš, da nekaj moraš popraviti. Pri ključnih principih pa seveda moraš vztrajati, saj se sicer porušijo vsi temelji. Reformo smo šele začeli, ne morem je takoj povoziti.

Najprej smo naslovili spremembe, ki se dogajajo po naravni poti. To so časovni bloki in novo razlikovanje glede na stanje v omrežju. In poenostavitev se je zgodila že po naravni poti, saj ob vikendih ni več potrebe po treh časovnih blokih temveč bosta po novem le še dva. Smo pa naredili še dodatno poenostavitev. V višji sezoni ob delavnikih se je namreč še vedno pokazala srednja obremenitev med šesto in sedmo uro zjutraj in smo jo zaradi poenostavitve izravnali z ostalimi dnevi.  

Poenostavitev je zagotovo tudi to, da ni več presežne moči, če ne spreminjaš dogovorjene moči. Glede na to, da je presežna moč bila prevečkrat prikazovana kot kazen in pogosto je bilo tudi navajano, koliko več bodo odjemalci plačali zaradi tega po poteku prehodnega obdobja, smo se na podlagi analiz v pretekli višji sezoni odločili, da če odjemalec ne bo spremenil dogovorjene moči, ki jo določi elektrooperater, mu presežna moč ne bo obračunana, bo pa odjemalec z njo še vedno informativno seznanjen.

Omenili ste vztrajanje pri nekaterih določilih. Vztrajate na primer tudi pri tem, da morajo lastniki sončnih elektrarn plačevati omrežnino, glede na to, koliko obremenjujejo omrežje, čeprav so vam očitali, da s tem rušite zeleni prehod.   

Vztrajamo, da je tako prav.  In prav z ničemer ne rušimo zelenega prehoda, ravno nasprotno, vzpostavljamo pogoje za učinkovit zeleni prehod. 

Zakaj lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn ne morejo biti posebna skupina odjemalcev?  

Zato, ker je to v nasprotju z evropsko zakonodajo, ki nam nalaga, da moramo vse uporabnike obravnavati enako in da morajo tarife odražati stroške, in to je to. Toliko kot obremenjuješ omrežje, toliko boš plačal.   

Nemški primer je zelo zgovoren. Razmišljajo o spremembi, da bi lastniki sončnih elektrarn morali plačati omrežnino tudi za energijo, ki jo oddajo v omrežje, ker tudi s tem povzročajo stroške. Tudi v pogovorih na Elesu smo izvedeli, da imajo operaterji v nižji sezoni, ko je veliko energije iz sonca  s tem povečane stroške. Nekoč bo tudi pri nas treba ta vidik nasloviti, ampak za zdaj smo od tega oddaljeni.   

Sončne elektrarne in druge zelene naložbe je treba spodbujati na drugačen način. Vlada oziroma ne le vlada, vsi tisti, ki so trdili, da kaznujemo tiste, ki so vlagali v zeleni prehod, so zelenemu prehodu naredili največjo škodo. Zeleni prehod so naložbe v sončne elektrarne, so pa tudi bremena. Ker je net metering dal napačni signal, da lahko delaš, kar hočeš - večjo, ko imaš sončno elektrarno, več imaš lahko porabnikov - smo pri delu teh odjemalcev priča nerazumni rabi ali pa naložbam v IR-panele in in druga električna grela, ki nimajo zveze z zelenim prehodom. Zdaj imajo zaradi tega večje obremenitve. Ampak mi nikogar ne kaznujemo, naslavljamo le obremenitev, ki jo povzročajo. In tukaj moramo vztrajati, ker je tako prav, ker je to pravično do vseh odjemalcev.  

Res je v zakonu zdaj napisano, da moramo pri tarifah upoštevati vrednosti, ki jih imajo sončne elektrarne za omrežje, družbo in okolje. Žal tega brez metodologije, kaj vse bi naj pri tem upoštevali, ni možno izračunati. Naj zdaj pri določanju tarife upoštevamo na primer povečano število delovnih mest zaradi prodaje sončnih elektrarne? To bi bilo povsem neodgovorno.

Tudi izračuni kažejo, da odjemalci s sončnimi elektrarnami niso bistveno bolj obremenjeni.  

Doma imamo sončno elektrarno in po novem obračunu sploh ne plačamo več, ker imamo samo toplotno črpalko, nimamo pa drugih intenzivnih porabnikov. Vsaj polovica lastnikov sončnih elektrarn ni nič na slabšem.  

Izračunali smo na konkretnih primerih. Dva odjemalca z enakim odjemom, oba s toplotno črpalko za ogrevanje, razlika med njima je le ta, da eden ima sončno elektrarno z letnim net-meteringom, drugi pa ne. Odjemalec s sončno elektrarno še vedno plača manj omrežnine, ker ne plačuje omrežnine za energijo, čeprav jo čez leto odvzema iz omrežja. Hkrati pa ob čisto enakih kilovatnih urah in ob enakih močeh na leto plača dobrih 1500 evrov manj stroškov za oskrbo z električno energijo kot odjemalec, ki sončne elektrarne nima. To mora biti dovolj. Pri energiji, ker jo proizvaja, mora imeti prihranke in jih tudi ima, omrežje pa potrebuje in zato ga moramo obravnavati kot ostale odjemalce.   

Strošek za omrežje je lahko nič le, če se z omrežja odklopi, drugače pa ne. Sicer pa lahko odjemalec strošek za omrežje zniža, če bo imel pozimi manjši ali pa drugače razporejen odjem, ne more pa imeti nižjega stroška za omrežnino na račun drugih, samo zato, ker je vložil v sončno elektrarno.   

Ko so spodbujali naložbe v sončne elektrarne, je bila komunikacija napačna. Nihče ne more pričakovati, da bo strošek za omrežnino 30 let, kolikor je lahko življenjska doba sončne elektrarne, nespremenjen. Tega nihče ne more in ne sme garantirati, stroške omrežnine določa agencija. Ob tem pa je treba povedati, da je bila nova metodologija sprejeta že novembra 2022. Tisti,  ki so spodbujali naložbe v sončne elektrarne, bi to morali vedeti, pa je komunikacija ostala enaka. Odjemalcev ni opozoril nihče, pa bi jih moral, da se bo obračun omrežnine spremenil.

Ampak ti zneski so obrobni, pogovarjamo se o 150 evrih več na leto. Sončna elektrarna in ogrevanje na elektriko pomenita približno 2000 evrov nižje stroške za ogrevanje na leto. Kako lahko 150 evrov sesuje na primer 13.000 evrov vredno naložbo?  

Res je, zneski so obrobni. Izračunali smo, da se naložba povrne le eno, morda dve leti kasneje. Ob tem, da imajo prav odjemalci s sončnimi elektrarnami in več porabniki največ možnosti za prilagoditve. Če imajo električni avtomobil, toplotno črpalko, tudi bazen in savno in želijo zmanjšati stroške omrežnine, lahko razmislijo, kdaj in kako jih bodouporabljali. Upokojenec, ki ima majhne električne porabnike, nima tega potenciala. Tudi če pazi, se mu v evrih ne bo veliko poznalo. 

Za večje prilagajanje odjema je na voljo pametna tehnologija, če odjemalcu zadostuje že majhen prihranek, pa zadošča že manjša sprememba navade. Recimo, da ne uporabljaš več energetsko intenzivnih porabnikov sočasno ali pa uporabo nekaterih premakneš v bloke z nižjimi tarifami. Nikomur ni treba stati pri števcu. Drugo leto bodo zato dogovorjene moči nekoliko nižje in s tem strošek. Z vsakim korakom nekaj naredimo za prihodnost.  

Dobaviteljem ste lani prepovedali zaračunavanje pavšalov za izravnavo razlike med nizko cene elektrike poleti in visoko pozimi, ki naj bi jo plačali odjemalci s sončnimi elektrarnami v net meteringu.   

Res je. Prepovedali smo zaračunavanje pavšalnih stroškov poslovanja, ker to preprosto ni prav. Lahko pa zaračunajo dejanske stroške, ki jih povzroči posamezni odjemalec, če se bo ta seveda strinjal s tem. Načeloma bi moral imeti dobavitelj v ceni energije pokrita vsa tveganja. Tudi tveganje zaradi gibanja cene energije.   

Ko so se ljudje odločili za sončne elektrarne, jim nihče ni povedal, da bo poleti, ko bo elektrarna proizvajala elektriko, ta poceni, pozimi, ko jo boš potreboval iz omrežja, pa bo draga, in da bo treba razliko plačati. Hkrati pa na agenciji ne podpirate zdaj iz zakona že umaknjenega predloga, da bi se ta razlika plačevala iz OVE-prispevka.  

Ne, ne podpiramo tega, ker to ni namen prispevka. Še dobro, da je ta odločitev umaknjena iz zakona. O tem bi morali razmišljati že takrat, ko se je model net meteringa vzpostavljal, pa verjetno nihče ni računal na to, da bo razmah sončnih elektrarn tako velik, niti da bodo nihanja cene lahko tako velika. Se pa spomnim, da se je takrat na to opozarjalo. Ne bom se spuščala v to, kaj bi bilo najbolj pravično, to je stvar strategij dobaviteljev.  

Ali pričakujete, da bodo v obdobju javne razprave novele akta lahko prav sončne elektrarne spet kamen spotike? Da vam politika ne bo prižgala zelene luči?  

Pustimo se presenetiti, poskušam biti brez pričakovanj.  

Imate morda že kakšne signale oziroma odzive na spremembe, poleg Elesa, seveda?  

Ne, nimamo, le od ministra za energijo smo pred dvema mesecema dobili zelo zgovorno pismo z zahtevami. Med njimi je na primer zahteva, da se zmanjša razmerje med močjo in energijo, kar pa je v korist lastnikom sončnih elektrarn v shemi net-meteringa, saj ti omrežnine za energijo ne plačajo. Korektno smo odgovorili, da ne moremo nekomu koristi odvzeti, na primer določeni skupini gospodinjskih odjemalcev, drugemu pa nekaj dati.   
 
Potegnimo črto pod napovedanimi spremembami. Bodo zaradi teh stroški omrežnine približno enaki ali bodo višji oziroma nižji? Prvi odzivi javnosti so namreč negativni, češ spet bo dražje.   

Z manipulacijami se je žal gradilo nezaupanje. Če bi vlada želela v javnosti to spremeniti, bi morala reči: agencija je imela prav, vaši računi so na letnem nivoju dejansko nižji. Tako kot smo mi prevzeli odgovornost vsakič, ko smo ugotovili, da moramo nekaj spremeniti in smo to tudi naredili, bi morali prevzeti odgovornost na drugi strani. Tako bi se spet začelo graditi zaupanje, in to je nujno, saj ljudje pri vsakem ukrepu državnih institucij mislijo, da jim nekdo nekaj jemlje.  

Moje sporočilo je še vedno enako. Od prenove obračuna ima velika večina gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev pozitivni učinek, na letnem nivoju je stroškov manj. Po novem bo v naslednjih treh letih razlika med višjo in nižjo sezono manjša. Tudi skupni strošek omrežnine za gospodinjstva bo letos nižji. Najprej zaradi interventnega ukrepa januarja in februarja, potem pa zaradi plačila le 40 odstotkov določene tarife v časovnem bloku 1 novembra in decembra. Skoraj celo leto bo tako obračunano kot nižja sezona.    

Odjemalci v zadnjem času dobivamo nasprotujoče si signale. Vi pravite, omrežje je najbolj obremenjeno podnevi. Eles in dobavitelji pravijo, da je poleti podnevi elektrike preveč. Hkrati pa odjemalci še vedno plačujemo elektriko po visoki in nizki tarifi.   

Mi smo svoje delo opravili, dobavitelji pa, kot kaže, še ne.   

Saj to nas zanima, so dobavitelji zaspali oziroma niso bili pripravljeni? Pričakovali smo, da bomo s spremembo omrežnine dobili produkt, kjer bo tudi cena elektrike v vsakem bloku drugačna.   

Ob regulaciji so zagotovo zaspali. Malo smo jih z nadzornim postopkom spodbudili in so začeli ponujati dinamične produkte. Ampak prav nekateri dobavitelji so agenciji očitali, da je v nižji sezoni višja tarifa takrat, ko so cene najnižje, ker je največ sonca in bi morali spodbujat porabo, čeprav smo z nižjo sezono že naslovili ta vidik, saj so tarife v nižji sezoni izrazito nizke, cene energije pa ne. Vsak naj svoje delo opravi, pa bomo zmogli, oni naj se ukvarjajo s cenami energije. Imamo porast negativnih cen, ki se kaže ravno v obdobju, ko je izrazito dosti energije iz obnovljivih virov, ampak na maloprodajnem trgu se to ne odraža. In prav cena energije bi v tem obdobju morala vplivati na odločitve o porabi.  

Spet je prišlo do manipulacije, ki je bila zelo hitro sprejeta med ljudmi. Glejte, imamo najvišjo obremenitev sredi dneva, pa je sonce. Resnica je čisto drugačna. Poleti, ko je več sonca, so naše tarife nizke. Cena energije pa ne.  

Spremembe naj bi začele veljati leta 2027 razen, če bodo operaterji povedali, da lahko nastopijo že v letu 2026. Ali pričakujete, da je to možno?  

Možno je vse. Glede na to, kako je potekal prehod na nov sistem, pa me bo to zelo pozitivno presenetilo. Operaterji bodo nedvomno imeli dodatno delo, imajo pa možnost, da se že zdaj začnejo pripravljati in potem verjetno lahko do prvega januarja izvedejo vse potrebno. Ključno je predvsem obveščanje odjemalcev. O dogovorjenih močeh po novem bi morali biti obveščeni že novembra, na računih za oktober. Akt bo predvidoma začel veljati v začetku oktobra. To pa je malo časa za obveščanje. Če pa jim bo uspelo, jim bomo seveda šli naproti, naj se operaterji odločijo sami v prihodnjih tednih.   

Glede na to, da so bili pritiski za spremembe, pa bo morda volja operaterjev večja in se bo akt zato začel izvajati že s 1. januarjem 2026.   
 
Mandat na mestu direktorice se vam izteče konec leta 2027. Boste ponovno kandidirali?  

Prvega januarja 2028 ne bom več direktorica agencije. Ne morem ponoviti mandata, ker je ta omejen na največ dva. Pa tudi, bom rekla, je kar dovolj, to je 12 let. V nekem trenutku mora zapihati svež veter.