V nadaljevanju preberite:
- Študija primera Agencije za energijo je dala zanimive rezultate.
- Ali se hranilnik električne energije ob sončni elektrarni v net metering splača.
- Kako s sončno elektrarno v novem, tržnem modelu do najnižjih letnih stroškov za oskrbo z elektriko.
- Ali so hranilniki električne energije sploh upravičena naložba.
V okviru poročila o stanju energetskega trga v Sloveniji za 2025 so na Agenciji za energijo izvedli tudi študijo primera, v kateri so ugotavljali, ali so, kot navajajo, "cenovni signali" dovolj učinkoviti, da pri samooskrbnih odjemalcih s sončnimi elektrarnami spodbujajo prožnost odjema in oddaje električne energije, pri čemer so ugotavljali tudi, kakšen vpliv imajo baterijski hranilniki (BH).
Ali drugače, računi prikazujejo, ali se samooskrbnim odjemalcem splača k sončni elektrarni prigraditi tudi baterijski hranilnik ali ne, in kakšen model cen pri dobavitelju izbrati. Ter tudi, ali prožnost, ki pomeni časovno prilagajanje odjema, vpliva na znižanje letnih stroškov za oskrbo z električno energijo.
Ustrezno oblikovane cene lahko spodbujajo zmanjševanje odjema v času povečane obremenitve omrežja oziroma zmanjšano oddajo v obdobjih povečane proizvodnje obnovljivih virov energije, s čimer lahko ugodno vplivajo na obratovalne razmere v distribucijskem omrežju.
Od net meteringa do tržnih modelov
Prvi del študije primera je namenjen samooskrbnim uporabnikom, katerih sončne elektrarne so v sistemu letnega net meteringa, drugi pa samooskrbnim odjemalcem, katerih sončne elektrarne so v novem, tržnem sistemu, torej tistim, ki so se v samooskrbo vključili po izteku net meteringa.
Pri teh so primerjali tudi tri različne modele obračuna odjema in prodaje oddane električne energije. Prvi je enotarifni model cen, drugi je dinamični in tretji aktivni model cen.
Podlaga za vse izračune je realni samooskrbni gospodinjski odjemalec s priključno močjo 14 kW, upoštevali so tudi stroške omrežnine za energijo in moč, stroške prevzema energije iz omrežja ter prihodke od prodaje energije, oddane v omrežje, brez in z izbranim BH (moči 5 kW ter kapacitete 10 kWh) pri konkretnem dobavitelju. Pri izračunu stroškov pa niso upoštevali prispevkov, trošarine in drugih dajatev.
Net metering: vračilna doba 57 let
Odjemalec v sistemu net meteringa na leto v omrežje odda več elektrike, kot jo iz omrežja prevzame, zato so njegovi letni stroški oskrbe odvisni izključno od stroškov omrežnine za moč, hkrati pa velja, da presežkov energije ne prodaja. Zato cena energije nima "vloge pri oblikovanju obnašanja uporabnika in se lahko BH uporablja predvsem za omejevanje konic odjema in zagotavljanje želene vrednosti dogovorjene moči".
Brez BH ima tak odjemalec dogovorjene moči od 5,3 kW v časovnem bloku 1 do 6,4 kW v časovnem bloku 5, zaradi česar na leto plača 152 evrov omrežnine. Če se odloči k samooskrbni sončni elektrarni prigraditi BH, lahko v vseh časovnih blokih dogovorjeno moč zniža na 3,4 kW.
Enotarifni tržni model: najcenejši
Pri tržnih modelih samooskrbe lahko cenovni signali dobave električne energije postanejo bistveno pomembnejši gonilnik stroškov in zato prožnost uporabnika lahko pomembneje vpliva na končni letni strošek oskrbe z električno energijo.
Prvi izračun vključuje enotarifne cene, kar pomeni, da odjemalec kupuje in prodaja elektriko po fiksni ceni, ki pa sta seveda različni.
Odjemalec v tem primeru za prevzeto električno energijo in omrežnino na leto plača 864 evrov, za prodano elektriko pa od dobavitelja dobi 465 evrov, torej je njegov letni strošek oskrbe 399 evrov. To velja, če nima BH.
Če se odloči za BH, pa bo za prevzeto elektriko in omrežnino plačal 559 evrov, za prodano elektriko bo iztržil 333 evrov, torej bo njegov letni strošek 226 evrov, kar je 43-odstotno znižanje v primerjavi s tem, da BH nima. Letni prihranek je 173 evrov, kar pomeni, da se mu naložba v hranilnik povrne v 20 letih.
Aktivni model: najdražji
Aktivni model pomeni, da odjemalec električno energijo plačuje in prodaja po različnih cenah glede na del dneva in sezono, kar naj bi ga spodbujalo k temu, da iz omrežja odjema v času sončne proizvodnje, v omrežje pa oddaja v večernih konicah.
Na agenciji so izračunali, da bi odjemalec za prevzeto elektriko in omrežnino v tem primeru na leto plačal 1054 evrov, prodal pa bi jo za 191 evrov. Njegov letni strošek bi tako bil 863 evrov, kar je več kot dvakrat več, kot če bi se odločil za enotarifni model.
S prigraditvijo BH bi bili letni stroški nižji. Za prevzeto elektriko in omrežnino bi plačal 950 evrov, za prodano elektriko pa bi iztržil 347 evrov, končni letni račun bi bil 603 evre, ali 30 odstotkov manj, kot če BH ne bi imel. S prihrankom na ta račun, ki na leto znaša 260 evrov, bi se mu naložba v BH povrnila v dobrih 13 letih. Še vedno pa bi bil njegov letni strošek za 377 evrov višji, kot je v primeru enotarifnih cen in BH oziroma za 204 evre višji, kot je v primeru enotarifnih cen brez BH.
Dinamični model: tveganje nihanja cen
Izračun v tretjem primeru upošteva dinamični model, kar pomeni, da odjemalec kupuje in prodaja električno energijo po dinamičnih cenah, te pa so vezane na urni borzni indeks na slovenski energetski borzi (SIPXhourly) ob upoštevanju cenovnih pribitkov.
Brez BH bi v tem primeru letni strošek za elektriko in omrežnino znašal 1050 evrov, od prodaje bi iztržil 378 evrov, letni strošek oskrbe pa bi bil 673 evrov. To je manj, kot če se odloči za aktivni model in več, kot bi plačal po enotarifnem modelu.
Z BH pa bi na leto za elektriko in omrežnino odštel 1058 evrov, viške elektrike pa bi prodal za 598 evrov, letni strošek bi bil tako 460 evrov, kar je 32 odstotkov manj, kot če BH ne bi imel. Letni prihranek bi bil 213 evrov, naložba v BH pa bi se povrnila v nekaj več kot 16 letih.
Rezultati so lahko tudi drugačni
Ob izračunih so na agenciji opozorili, da "rezultati prikažejo ekonomske učinke v okviru predpostavk študije primera in so močno odvisni od izbranega profila odjemalca, uporabljenih dobavnih modelov ter razmer na veleprodajnih trgih električne energije. Pomemben vpliv na rezultate imajo tudi v simulaciji izbrane strategije delovanja BH, saj te temeljijo na vnaprej definiranih pravilih delovanja in kompromisu med različnimi cilji, predvsem med zniževanjem dogovorjenih moči ter izvajanjem cenovne arbitraže. Posledično bi lahko drugačne strategije vodenja, ki temeljijo predvsem na optimizacijskih algoritmih, izkazale tudi boljše učinke".
Hranilniki ne omogočajo velikih prihrankov
V zaključku študije na agenciji navajajo, da ima konkretni samooskrbni gospodinjski odjemalec najnižje stroške pri enotarifnem modelu, medtem ko sta aktivni in dinamični model za uporabnika bistveno manj ugodna.
"Čeprav aktivni model, za razliko od enotarifnega, vključuje časovno odvisne cenovne signale dobave, ki so na posplošenem nivoju tudi usklajeni z dinamiko obremenitve omrežja, se izkaže, da so stroški prevzema električne energije visoki, a prihodki od prodaje električne energije v omrežje nizki, zaradi česar je skupni letni strošek oskrbe najvišji med obravnavanimi modeli dobave".
Dinamični model, vezan na urne vrednosti veleprodajnega indeksa SIPXhourly, pa uporabnika izpostavi volatilnostim veleprodajnih trgov električne energije, "vendar ob sprejemanju povečanega tveganja lahko v primerjavi z aktivnim modelom prinese tudi večje prihodke prodaje energije".
Ugotovijo tudi, da imajo BH vpliv, saj letne stroške v vseh treh primerih znižajo, prihranki pa so "doseženi predvsem z lastno porabo proizvedene energije, ki je pred BH bila oddana v omrežje, zmanjševanjem stroškov omrežnine z omejevanjem konic odjema ter s prilagajanjem časa prevzema in oddaje električne energije glede na časovno odvisne cenovne signale". Učinek pa je odvisen tudi od strategije obratovanja baterijskega sistema.
Cene niso ekonomsko spodbudne
Trenutna razmerja med cenami prevzema in oddaje električne energije za zdaj še ne zagotavljajo zadostne ekonomske spodbude, da bi bili odjemalci bolj prožni. Prav tako ovrednoteni prihranki brez dodatnega izkoriščanja prostih zmogljivosti baterije, prilagojenih subvencij ali nadaljnjega znižanja cen baterijskih sistemov niso zadostna spodbuda odjemalcem za naložbo v BH, še dodajajo.
dezurni@styria-media.si
Odvisno. Pri nas včasih samo par kapljic dežja pade, pa je celo naselje brez elektrike. Pri nas jo pa še vedno imamo. In nismo daleč od Ljubljane. Pač šlamparija od Elektra. Sploh če imaš doma kakšne serverje, je to pomembno.
Ves čas trdim,da je hranilnik za netmeting vstran vržen denar!! Le kako naj v zimskem času shranim elektriko v hranilnik če je pa niti za uporabo ne proizvedem dovolj!? Recimo letos Januarja je elektrarna proizvedla 300KW ur porabil sem pa… ...prikaži več 650 KW!? Toraj je hranilnik vstran vržen denar!!