Pod streho > Varčna hiša
5135 ogledov

Izgube naj zmanjšajo z boljšim upravljanjem, ne na račun davkoplačevalcev

elektro števec, položnica za elektriko Saša Despot
Več kot enoletna saga o tem, kdo bo kril izgube, ki dobaviteljem nastajajo zaradi net meteringa, naj bi bila kmalu zaključena. Znano je, da bo izgube plačala država oziroma davkoplačevalci, a v Agenciji za energijo se s to odločitvijo ne strinjajo. Zadrego bi lahko rešili drugače.

Vprašanje plačila izgub, ki jih imajo dobavitelji električne energije zaradi odjemalcev s sončnimi elektrarnami, ki so v shemi net meteringa, ureja zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Po skoraj enem letu, odkar je bil zakon predstavljen javnosti, in po več spremembah, naj bi ga poslanci obravnavali in verjetno tudi sprejeli na decembrski seji državnega zbora. 

Spomnimo. Določilo, na podlagi katerega naj bi se stroški izgub iz naslova net meteringa krili iz zbranih prispevkov za OVE in SPTE, ki jih plačujemo vsi odjemalci električne energije, pa tudi drugih energentov, je bilo zapisano že v prvi različici zakona, ki je v javnost prišla februarja letos. Potem je sledil preobrat, določilo je praktično čez noč konec maja letos iz zakona izginilo s pojasnilom, da so se zato odločili na podlagi koalicijskega dogovarjanja. 

Jeseni pa nova sprememba. Pripravljavci zakona na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so si znova premislili in določilo o pokrivanju izgub dobaviteljem ponovno vrnili v zakon. Zdi se, da je bil tokrat razlog za takšno odločitev pritisk dobaviteljev in želja ministrstva, da reši shemo net meteringa za približno 65.000 lastnikov samooskrbnih sončnih elektrarn.

Naprednejše upravljanje portfeljev

S tem pa se ne strinjajo na Agenciji za energijo. Že maja je direktorica agencije Duška Godina povedala, da je "sporno, da se bodo morebitne izgube dobaviteljev pokrivale iz prispevka za obnovljive vire energije; to je sporno tako zaradi narave prispevka, ki ne bi smel biti namenjen temu, in tudi glede na to, da ga plačujejo odjemalci, ki teh odstopanj ne povzročajo".

Zdaj, ko je zakon tik pred sprejetjem, pa so bili v agenciji še bolj konkretni. Kot so povedali za Naš stik, izdajatelj katerega je Eles, se s finančnimi nadomestili države oziroma subvencijami "ohranja odsotnost ključnih signalov, ki bi dobavitelje na 'naraven' način spodbujali k naprednejšemu upravljanju svojih portfeljev".

Nedovoljena državna pomoč

Če kompenzacije ne bodo temeljile na dejanskih stroških, temveč na simuliranih teoretičnih stroških (npr. nabava na trgih za dan vnaprej ali znotraj dneva), bi po mnenju agencije "tovrstna pomoč lahko pomenila tudi nedovoljeno državno pomoč".

Na ministrstvu ocenjujejo, da bo pokrivanje stroškov dobaviteljev za leto 2025 zahtevalo 21 milijonov evrov. Kot je navedeno v zakonu, naj bi višino nadomestila namreč izračunali na podlagi vsote razlik med vrednostjo prevzete in oddane energije, pri čemer se upošteva indeks cene pri trgovanju za dan vnaprej.

Kot poroča Naš stik, so na agenciji skeptični: "Simulacija za oceno MOPE temelji na teoretičnem scenariju, v katerem dobavitelji energijo za samooskrbne odjemalce zagotavljajo izključno prek trgov za dan vnaprej in znotraj dneva. Ker ta scenarij ni realen, finančna nadomestila, ki bi temeljila na njem, niso ustrezna. Takšna simulacija ne more zanesljivo prikazati rezultatov portfeljev, saj ne upošteva nabavnih strategij posameznih dobaviteljev in njihove sposobnosti upravljanja viškov energije".

sončna elektrarna | Avtor: Profimedia Profimedia
V agenciji pravijo še, da imajo dobavitelji na strošek, povezan z dobavo energije odjemalcem v stari shemi net meteringa, določen vpliv in ga lahko precej znižajo, saj je viške energije v določenem obsegu ob naprednejšem napovedovanju porabe oziroma proizvodnje možno upravljati znotraj bilančne skupine. "Preostali del stroška, ki se mu dobavitelj ne more izogniti niti z optimizacijo portfelja samooskrbnih odjemalcev, bi lahko – če bi to sploh bilo potrebno – preprosto pokril s korekcijo cen dobave na ravni celotnega portfelja."

To bi sicer pomenilo zvišanje cen električne energije za končne odjemalce, vendar bi bilo po navedbah iz agencije to zvišanje zanemarljivo. "Odsotnost zunanjih nadomestil oziroma subvencij s strani države pa bi spodbujala konkurenčnost na trgu in digitalizacijo dobaviteljev". 

Predlagana alternativna pot ima, kot še pravijo na agenciji, veliko prednosti, njena edina "slabost" pa je zgolj potencialno in zanemarljivo povišanje cen za končne odjemalce.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 5
  • Skias 10:47 02.december 2025.

    A se še spomnite novice o eni EU državi v kateri bodo prebivalci 3 mesece imeli zastonj elektriko? No pri nas to ni mogoče. Ali pa kaj se je zgodilo s tistimi pri sun..., ki niso kupili teh pre dragih ...prikaži več baterij? Aja pa tudi tistih 400 pa nekaj € niso dobili nazaj ( vsak kolikor mi je jasno) in sedaj bi tako podjetje rado imelo še več. Dati jim nič saj že sedaj preveč služijo. Glede net meteringa pa kdo je delal zadnji 2 leti pred ukinitvijo ve, da je dobil okrog 500€ za 11kw in ne 250 po kw!

  • Skias 10:41 02.december 2025.

    Na eni strani bi se šli zeleno politiko po drugi pa bi radi, da ne samo ,da ljudje vložijo v fotovlotajiko ampak vso elektroniko, ki jo tako ustvarijo njim podarijo in plačajo polno ceno. Nov predlog. Kaj ko bi se ...prikaži več sprejelo, da ves dobiček, ki ga ustvarijo elektro podjetja gre v pororačun in oni imajo lahko samo pozitivno 0 ali pa da odkupijo vse panele in plačajo njihovo odstranitev iz vseh hiš, ki so priklopljene na javno mrežo!

  • rd2dmk2 09:59 02.december 2025.

    torej, so leta in leta imeli dobiček. in kot vedno v sloveniji se nič dobička ne rezervira za razvoj, samo za zapravljanje. sedaj naj tisti ki so služili in pridobili tisti dobiček vrnejo v oblili hranilnikov in naj si hranijo ...prikaži več viške za čas manjkov.to z idejo da nekateri nekoč vstopili v shemo ne drži vode. potem bi nekdo, ki je kupil delnico MORAL dobiti donos. MORAL. in kot prvo najse vrnejo delnice NKMB, potem pa telim netmetering, ali drugače, nekdo bi imel vedno veliko maržo pri žemljah