"Kupi si klimo in ogreval se boš najceneje"

Klimatske naprave so v resnici toplotne črpalke zrak/zrak, zato lahko rečemo, da so energijsko in tudi cenovno učinkovite. Inverterske so namenjene hlajenju in ogrevanju. Pozimi hladen zunanji zrak ogrejejo in ga dovajajo, natančneje, vpihujejo v prostor. Za distribucijo toplote torej ne potrebujejo dodatnega medija, kot je na primer voda v radiatorjih, temveč toploto prenašajo neposredno v prostor.

Učinkovitost ogrevanja določa mednarodno sprejeta oznaka SCOP, ki definira, koliko toplotne energije se v obdobju zimskega ogrevanja v povprečju proizvede iz 1 kWh električne energije. Sodobne klimatske naprave imajo SCOP od 4 do 5, lahko pa tudi več.

Iz tega lahko sklepamo, da so zelo učinkovite, saj iz ene kilovatne ure električne energije proizvedejo štiri do pet kilovatnih ur toplote. Po navedbah proizvajalcev in ponudnikov naj bi bilo ogrevanje z njimi kar do 75 odstotkov cenejše v primerjavi z ogrevanjem na elektriko s kaloriferji, električnmi grelniki, do 65 % cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem in do 60 odstotkov cenejše v primerjavi z ogrevanjem na plin.

Vendar pa to ni vse, kar mora uporabnik vedeti, preden se odloči za ogrevanje s klimatsko napravo.

SCOP ne pove vsega

Visoki količniki SCOP veljajo le za najučinkovitejše sodobne klimatske naprave, ne pa tudi za starejše modele, ki jih imamo že vgrajene. Poleg tega je treba nujno preveriti tudi, v kakšnih pogojih je bil SCOP izmerjen, poudarja Carmen Hladnik Prosenc, vodja energetske pisarne EnSvet v Trbovljah.

Na energijski nalepki naveden SCOP ne pove vsega. Ob njem bi moral proizvajalec navesti, kolikšno temperaturno razliko je pri izmerjenem SCOP klimatska naprava premagala, vendar pa vsaj v spletnih ponudbah, ki smo jih pregledali, tega podatka ni. Velja namreč, da z večanjem temperaturne razlike pada učinkovitost naprave. Bolj ko je zrak zunaj hladen, več temperaturne razlike bo morala premagati naprava, da ga bo ogrela na želelno temperaturo zraka v prostoru, zato bo njena učinkovitost manjša.

Pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, se učinkovitost klimatske naprave lahko približa učinkovitosti klasičnega električnega grelca, pravi Hladnik Prosenčeva. S tem pa tudi ogrevanje ni več tako zelo poceni. Za starejše klimatske naprave to velja še toliko bolj.

Območje delovanja mora biti do -25 stopinj Celzija

Če bi se s klimatsko napravo želeli ogrevati celo zimo, torej bi jo uporabljali kot primarno ogrevanje, je treba izbrati napravo, ki deluje v zadosti velikem temperaturnem intervalu. Kot navaja eden od večjih ponudnikov klimatskih naprav, pri nizkih zunanjih temperaturah okoli -10 stopinj Celzija dobro delujejo naprave z intervalom do -25 stopinj Celzija. Napravam, ki delujejo v intervalu do -15 ali do -10 stopinj Celzija, pa bo pri teh temperaturah zelo padla zmogljivost, zato niso primerne za ogrevanje celo zimo.  

Notranja enota na tleh in ne pod stropom

Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na učinkovitost delovanja klimatske naprave je mesto namestitve notranje enote. Ker jih običajno kupujemo predvsem za hlajenje, notranjo enoto namestimo pod strop. Za ogrevanje pa to ni najboljše mesto, pove sogovornica. Za namen ogrevanja bi morali izbrati talno notranjo enoto in jo tako kot radiator namestiti pod okno. Topel zrak, ki iz naprave v prostor prihaja tik pod stropom, se v večji meri tam tudi zadržuje, hladen pa ostaja pri tleh.

Nujnih je več notranjih enot

Tretja pomanjkljivost je lokalna omejitev ogrevanja zraka. Ena notranja enota bo zadostno ogrevala prostor, v katerem je nameščena, le del toplega zraka pa bo prišlo tudi v sosednje prostore, pod pogojem, da so vrata med njimi ves čas odprta ali pa jih sploh ni.

Za večje stanovanje, sploh pa za hišo, bi morali imeti nameščenih več split sistemov ali pa multisplit sistem z več notranjimi enotami. 

Klima mora delovati ves čas

Klimatsko napravo za ogrevanje je treba tudi pravilno uporabljati. Prižgana naj bo ves čas in nastavljena na primerno temperaturo, svetuje Carmen Hladnik Prosenc. Priporočljivo je, da se odločimo tudi za dnevni in nočni režim. Tako bo naprava vzdrževala želeno temperaturo, prostor pa se ne bo nikoli preveč ohladil. Klimatska naprava ogreva zrak, ki ga piha v prostor in ga relativno hitro ogreje, vendar pa se zrak tudi relativno hitro ohladi, če jo izključimo. Del toplote sicer akumulirajo stene in jo potem oddajajo nazaj v prostor, vendar je pogoj za to, da je naprava delovala dovolj časa.

Med pomanjkljivosti lahko izpostavimo še pogosto pihanje zraka in glasnost delovanja, ki je lahko moteče.

Pozor v blokih

Energetska svetovalka pa izpostavlja še en zelo pomemben vidik. Stanovalci v večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo na radiatorje vgrajene delilnike stroškov ogrevanja, si z uporabo klimatske naprave lahko stroške ogrevanja še povečajo.

Delilniki namreč merijo temperaturo v prostoru, tako bodo povišano temperaturo izmerili tudi, če bo radiator zaprt. Kar pomeni, da jim bo dobavitelj toplote izstavil račun, kot če bi zrak v prostoru ogreval radiator, ne pa klimatska naprava. Poleg tega je del stroškov na računu za toploto iz toplovoda ali skupne kurilnice vedno fiksen, odvisno od dogovora v bloku. Tako se jim lahko zgodi, da bodo plačali toploto iz skupnega ogrevanja in še elektriko za delovanje klimatske naprave.

Zatesnite okna

Da bi si zmanjšali stroške ogrevanja, je treba poskrbeti tudi za to, da so toplotne izgube stanovanja ali hiše čim manjše. Dobro je, da je stavba dobro toplotno izolirana. Če še ni, tega pred zimo verjetno ne bomo uredili. Lahko pa si stroške nekoliko zmanjšamo tudi s cenejšimi ukrepi. Šibka točka glede toplotnih izgub so običajno okna. Zato jih pozimi ponoči zastrimo z roletami. Čez okna, vendar ne čez radiatorje, ponoči zagrnemo debelejše zavese. Če imamo stara okna, jih zatesnimo s tesnilnim trakom in na okenske police položimo podolgovate blazine.  

Draginja Pod streho Preobrat: drva niso več najcenejše ogrevanje