Po poldrugem letu in dveh zimskih sezonah, odkar se uporablja nova metodologija obračuna omrežnine, je videti, kot da so se začetne zelo razgrete strasti v javnosti umirile. Uporabniki so se več ali manj navadili na nov obračun, potrjuje direktorica Agenciji za energijo Duška Godina.
Kot nam je še povedala, je klicev uporabnikov bistveno manj kot v mesecih po uveljavitvi sistema, sploh pa ni več jeznih, razdraženih uporabnikov. Zdaj kličejo tisti, ki želijo optimizirati uporabo svojih električnih porabnikov in si na preudaren način znižati stroške omrežnine.
Učinki so pričakovani, sprememb ne bo
Na agenciji že lahko ocenijo, da je sprememba omrežninskega sistema prinesla pričakovane rezultate. Vsi kazalniki, ki jih redno spremljajo in analizirajo, so pozitivni in potrjujejo pričakovanja. Potrdile so se tudi njihove navedbe, da povprečni gospodinjski uporabniki, ki ne bodo bistveno spreminjali svojih navad, na letnem nivoju ne bodo plačevali več omrežnine, kot so jo pred spremembo obračuna.
Med pomembnejšimi podatki je tudi ugotovljeno indikativno medletno (2024-2025) znižanje sistemske konice za 2,5 odstotka, kar pomeni indikativni prihranek približno 250 milijonov evrov stroškov za razvoja sistema.
Na Agenciji za energijo tako ne razmišljajo o novih spremembah tarifnega sistema omrežnin. Spomnimo le, da bo s prihodnjim letom začela veljati še zadnja že sprejeta sprememba, ki na novo opredeljuje časovne bloke znotraj dneva in sezone.
Vedno več aktivnih odjemalcev
Spodbudni so podatki o aktivnem odjemu oziroma aktivnih odjemalcih. Po podatkih, ki smo jih dobili, se je aktivni odjem od uveljavitve novega obračuna povečal za devetkrat. Spodbujanje aktivnega odjema je namreč eden od dolgoročnih ciljev, saj tako lahko zagotovimo razbremenitve sistema.
V prihodnje bodo morali odjemalci postati vse bolj aktivni, saj kot je na okrogli mizi STA poudaril direktor družbe INEA, ki razvija rešitve za upravljanje rabe energije, Peter Kosin, bodo med drugim zaradi pričakovanih energetskih šokov potrebni tudi razpršeni proizvodni viri. Pri tem bo moral vsak porabnik aktivno upravljati svoj odjem, zmožnosti omrežja in potrebe posameznih porabnikov pa bodo morale biti usklajene, je dejal.
Možnost prilagajanja je po besedah Jana Kostevca iz Acerja tudi način za zaviranje vsesplošnega dviga omrežnine - v kateri se obsežne investicije po njegovih besedah sicer slej ko prej morajo odraziti.
Aktivni prilagajajo obračunsko moč
Kdo so aktivni odjemalci, če se omejimo zgolj na gospodinjske odjemalce? Na agenciji med aktivne odjemalce štejejo tiste, ki glede na odjem in svoje potrebne prilagajajo dogovorjeno obračunsko moč, ki jim jo je določil elektrodistributer. To pomeni, da jo spreminjajo.
Več sprememb obračunske moči beležijo pred začetkom višje sezone, lani oktobra je spremembe uveljavilo 2352 odjemalcev. Podobne so številke tudi novembra in decembra, januarja so zabeležili najmanj sprememb, samo 832, februarja pa je število ponovno naraslo, in sicer na 1185.
Evidence o tem, ali gre za spremembe obračunskih moči navzgor ali navzdol, na agenciji ne vodijo, tudi o natančnih razlogih za spremembe ne morejo govoriti. Ocenjujejo pa, da lahko večino sprememb pripišejo gospodinjstvom, ki se ogrevajo na električno energijo, tudi s toplotnimi črpalkami.
Sezonska prilagajanja moči
Gre za sezonska prilagajanja, ki so smiselna. Februarja odjemalci za obdobje od marca do vključno oktobra znižajo obračunsko moč in tako plačujejo nižje stroške omrežnine, oktobra, pred začetkom visoke sezone, ko bodo omrežje zaradi delovanja električnega ogrevanja bolj obremenjevali, pa obračunsko moč ponovno povišajo.
Tako si zagotovijo optimalne stroške omrežnine skozi celo leto. Ob tem pa velja poudariti, da zaradi spremembe obračunske moči postanejo tudi zavezanci za plačilo morebitnih presežnih moči.
Opozoriti velja, da je odjemalec, ki enkrat spremeni obračunsko moč, pa četudi jo na primer pred zimsko sezono ponovno sprejemni na prvotno določeno dogovorjeno moč, celo koledarsko leto zavezanec za plačilo morebitnih presežnih moči.
Eden od verjetnih razlogov, da uporabniki spremenijo obračunsko moč, ki se je odrazil tudi v povečanem številu sprememb novembra in decembra lani, so obvestila o novih dogovorjenih obračunskih močeh za prihodnje leto, v tem primeru je šlo za leto 2026.
Špekulacije se ne izplačajo vedno
Tretji verjetni razlog pa je po mnenju strokovnjakov agencije tudi nekoliko špekulativne narave. Dostopnih je namreč vse več aplikacij in platform, na katerih lahko uporabniki s pomočjo različnih programov glede na svoje navade izračunajo obračunske moči in jih tako optimizirajo. Na letnem nivoju lahko to pomeni nižje stroške omrežnine, kljub temu da morajo zaradi spremembe plačevati presežne moči. A strošek presežnih moči je lahko nižji kot strošek plačila za višjo dogovorjeno moč, zato jo znižajo.
Vendar na agenciji poudarjajo, da pri tem velja biti previden. Prevelika znižanja dogovorjene obračunske moči se ne obrestujejo vedno. Če bodo povzročali preveč in prevelike obremenitve omrežja, torej s svojimi navadami prevečkrat presegli vrednost nove moči, ki so jo določili sami, lahko stroški presežkov narastejo in bodo večji, kot če bi plačevali omrežnino za dogovorjeno moč.
Polovica nima presežkov, polovica pa jih plačuje
Podatki agencije sicer kažejo, da kar polovica uporabnikov, ki se odloči spremeniti obračunsko moč, uspešno prilagaja odjem in ne plača presežnih moči. Ostali pa po navedbah agencije v povprečju plačajo nepomembne zneske presežne moči na ravni zimske sezone, iz česar lahko sklepajo, da je kljub presežkom prilagajanje odjema tudi zanje v večji meri uspešno.
Skupni zaračunani znesek presežne moči gospodinjstvom v zadnji visoki sezoni je bil 19.000 evrov, na mesec pa je presežke plačalo od nekaj več kot 500 pa do 1400 gospodinjskih uporabnikov, ki so se odločili za sprememb dogovorjene moči.
Najvišji obračunani znesek presežne moči je znašal nekaj več kot 27 evrov, pri skupni presežni moči na mesečni ravni nekaj več kot 15 kW. Pri tem ne gre za enkratni presežek, temveč za agregat presežkov v enem mesecu. Kot še pojasnijo na agenciji, gre v tem primeru očitno za večje, netipično gospodinjstvo, s priključno močjo, večjo od 17 kW.
Ustvarjajo presežke, a jih ne plačajo
Presežke ustvarjajo tudi uporabniki, ki dogovorjene obračunske moči ne spreminjajo. V zadnji zimski sezoni je na primer novembra presežke ustvarilo 191.200 gospodinjskih odjemalcev, januarja pa kar 383.500.
Na agenciji ocenjujejo, da je večina presežkov ob nespremenjenih navadah nastala zaradi že prej omenjene spremembe izračuna dogovorjenih moči. Povprečje petih konic pomeni nekoliko nižjo izračunano moč kot povprečje treh konic, zato so nastajali presežki, ki so lahko bili pogosti, vendar izjemno majhni.
Gospodinjskim odjemalcem, ki niso spremenili dogovorjene moči, se presežki ne zaračunajo, na računu za električno energijo dobil zgolj podatke o ustvarjenih presežkih.
Obvestilo o presežkih je signal
Ti podatki so namenjeni informiranju odjemalca, da je svojo dogovorjeno obračunsko moč presegel. To je tudi signal, da bo dogovorjena moč za prihodnje leto višja.
Vendar pa podatek, ki ga odjemalci dobijo na računu, ne pomeni, da so za toliko presegli dogovorjeno moč. Formula za izračun presežnih moči je precej kompleksna, zato poglejmo na primeru.
Gospodinjstvo, ki ima 4,6 kW dogovorjene moči, je imelo v določenem časovnem bloku tri prekoračitve, 5,4, 4,9 in 6,1 kW. Na računu pa je navedeno, da je presežna moč 1,73 kW. Gre za agregat, ki ga elektrodistributer izračuna tako, da najprej izračuna razlike med prekoračitvami in dogovorjeno močjo, nato se te razlike kvadrira, sešteje in na koncu še koreni.
Priročno aplikacijo uporablja vse več odjemalcev
Bodo pa navedeni tri prekoračitve vplivale na izračun dogovorjene moči za prihodnje leto. Natančne podatke o posameznih prekoračitvah dogovorjene moči, tako imenovane konice, lahko uporabnik preveri v aplikaciji Moj elektro. Tam lahko vidi, kolikokrat je dogovorjeno moč presegel, za koliko in kdaj.
Na agenciji izpostavljajo, da vse več gospodinjskih uporabnikov svojo porabo in obremenitve, ki jih povzroča, spremlja na omenjenem portalu. Na novo se jih je registriralo 45.000, približno 120 odstotkov več uporabnikov pa podatke obdeluje v realnem času iz vmesnika na pametnem števcu.
