Pri sistemu net meteringa je vlogo hranilnika opravljajo omrežje. Presežna energija, ki jo je sončna elektrarna proizvedla, je bila brezplačno oddana v omrežje. Ko jo je gospodinjstvo kasneje potrebovalo, pa jo je iz omrežja pridobilo. S tem je bilo zagotovljeno preprosto upravljanje s presežki in potrebami po energiji, saj je, kot pravijo v GEN-I Sonce, omrežje delovalo kot nekakšna virtualna baterija.
Hranilnik namesto omrežja
Zaradi nove sheme obračuna proizvedene električne, pri kateri bo moral lastnik samooskrbne sončne elektrarne plačati vso iz omrežja prejeto elektriko, letnega poračuna oddane in prejete elektrike namreč ni več, je zelo pomembno, da jo iz omrežja prejme čim manj.
Ko gospodinjstvo elektriko potrebuje, na primer zvečer, pa jo prejme iz hranilnika, namesto iz omrežja in s tem prihrani. Hranilnik omogoča, da gospodinjstvo iz omrežja jemlje manj elektrike, kot bi jo jemalo, če tega ne bi imelo.
"Po postavitvi sončne elektrarne s hranilnikom energije bodo na mesečni položnici v večini mesecev (toplejši meseci) obračunani samo še strošek mesečnega nadomestila, obračunske moči in prispevka SPTE in OVE. Na ta način bodo vaši prihranki kar najvišji," pravijo v GEN-I Sonce.
Izjemna rast domačih hranilnikov
O smiselnosti kombinacije samooskrbne sončne elektrarne in hranilnika pričajo tudi zadnji podatki družbe SolarPower Europe. Lani je bilo v Evropi nameščenih za 17,2 GWh novih sistemov za shranjevanje električne energije, kar je 94-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022. Skupna zmogljivost sistemov shranjevanja pa je konec 2023 dosegla 35,9 GWh.
Ob tem pa ni zanemarljiv podatek, da so lani rast na tem področju predstavljali prav domači hranilniki.
Evropski državljani so prepoznali prednost, ki jo hranilniki prinašajo pri energijski neodvisnosti oziroma samozadostnosti, saj se je leta 2023 z njimi napajalo 1,7 milijona več evropskih domov.
Tako je lani stanovanjski segment predstavljal kar 63 odstotkov vseh novih zmogljivosti. Za primerjavo, veliki baterijski sistemi so predstavljali 21 odstotkov, komercialni in industrijski pa zgolj devet.
Za sončne elektrarne s hranilniki višje subvencije
Naložba v sončno elektrarno in hranilnik je zdaj še bolj zanimiva in upravičena, saj so na voljo tudi subvencije. Borzen je nedavno objavil javni poziv, na podlagi katerega lahko vlagatelji dobijo nepovratna sredstva v višini 675 evrov za vsak kilovat inštalirane moči sončne elektrarne, če bodo v sistem vključili tudi hranilnik.
Ob tem morajo izpolniti pogoj, da je zmogljivost hranilnika najmanj enaka 0,7-kratniku priključne moči sončne elektrarne. Pri sončni elektrarni z močjo 10 kW to pomeni, da mora biti zmogljivost hranilnika vsaj 7 kWh.
Če se vlagatelj ne odloči za hranilnik, pa je subvencija 250 evrov za vsak kilovat inštalirane moči sončne elektrarne.
Hranilnik je rešitev pri delnem soglasju
Hranilniki imajo še eno pomembno prednost, saj so lahko dobra in gospodarna rešitev tudi v primerih, ko vlagatelj od elektrodistributerja prejme soglasje za priključitev z omejeno močjo.
Elektrodistributerji soglasja zavračajo zaradi prevelike obremenitve omrežja, ki je trenutno prešibko za veliko število samooskrbnih enot. Kot rečeno, pa je ena od ključnih prednosti sončne elektrarne s hranilnikom shranjevanje proizvedene energije, kar zmanjšuje preobremenjenost omrežja.
S pomočjo hranilnika lahko samooskrbna in neodvisna od cen električne energije na trgu postanejo tudi tista gospodinjstva, ki do zdaj niso imela možnosti, da bi postavila sončne elektrarne želenih moči.
Povprečna doba vračila naložbe v hranilnik
Odločitev za hranilnik je zagotovo povezana z njegovo ceno, saj ta skupno naložbo poviša. S tem pa se podaljša tudi doba povračila naložbe. Koliko se bo podaljšalo vračilo naložbe, je odvisno od več dejavnikov. Pomembna je cena električne energije, višja, kot je, oziroma bo, prej se bo naložba v hranilnik poplačala.
Za zdaj še vedno za 90 odstotkov v gospodinjstvu porabljene električne energije velja omejena oziroma regulirana cena, le za 10 odstotkov porabljene energije plačujemo tržno ceno. Ko bodo konec leta regulirana cena nehala veljati, bo odločitev za hranilnik lahko še toliko bolj gospodarna.
Doba vračila je odvisna tudi od rabe električne energije v posameznem gospodinjstvu, pri čemer ponovno velja, večja, kot je raba, prej bo izplačana naložba.
V povprečju pa se naložba v sončno elektrarno, upoštevajoč subvencije Borzena in model obračuna samooskrbe, v povprečju povrne v osmih letih, naložba v sončno elektrarno in hranilnik pa v 11 letih, so izračunali v GEN-I Sonce.
Upoštevajoč življenjsko dobo sončne elektrarne, ki jo večina ocenjujejo na 30 let, se naložba povrne v približno eni tretjini pričakovane dobe.
Preveč crkavajo!
HRANILNIK???? To je akumulator, drag kot žefran in po 10 letih ne dela NIČ. Sam tega si ne nakopajte na grbo.
1,7 miljona gospodinjstev? A to je potem x3 povprečje oseb na gospdinjstvo? Je Hrvaška tudi zraven všteta?