Obnovljivi viri energije (OVE) so v Evropski uniji leta 2022, gre za zadnje podatke Eurstata, v končni bruto rabi energije dosegli 23-odstotni delež, kar predstavlja zgolj 1,1 odstotne točke več kot leto pred tem. Za zdaj je cilj do leta 2030 doseči 42,5 odstotka, ki pa ga nameravajo povišati na 45 odstotkov. Pred državami članicami je velik izziv, saj bodo za dosego cilja morale vložiti veliko naporov v povečanje deleža OVE.
V veliki prednosti so skandinavske in baltske države
Daleč najbolje gre Švedski, kjer je leta 2022 delež OVE v bruto končni porabi energije znašal 66 odstotkov, k čemur je največ prispevala hidroenergija, sledijo pa vetrna ter energija trdih in tekočih biogoriv, velik delež so prispevale tudi toplotne črpalke, poroča Eurostat.
Sledita Finska (47,9 %) in Latvija s 43,3 odstotka, prva se najbolj zanaša na hidro in vetrno energijo, druga pa predvsem na hidroenergijo. Z visokimi deleži OVE sledijo še Danska (41,6 %), Estonija z 38,5 odstotka in Portugalska s 34,7 odstotka.
Na repu letvice so Irska, Malta, Belgija in Luksemburg, kjer OVE predstavljajo od 13 do 14 odstotkov vse rabe energije. Slovenija je bila leta 2022 z 22,9-odstotnim deležem OVE v zgornji polovici držav članic.
Eurostat je objavil tudi podrobnejše podatke o deležu OVE v posameznih panogah, in sicer pri rabi električne energije, na področju ogrevanja in hlajenja stavb ter v prometu.
Več kot 40 odstotkov elektrike je iz OVE
V bruto končni rabi električne energije so OVE leta 2022 predstavljali 41,2 odstotka, kar je 3,4 odstotne točke več kot leta 2021.
Delež OVE v bruto končni rabi električne energije je precej večji od deležev katerega koli drugega vira. Jedrska energija je predstavljala manj kot 22 odstotkov, plin manj kot 20 odstotkov in premog manj kot 17 odstotkov.
Največ sta k deležu električne energije iz OVE prispevali vetrna energija (37,5 %) in energija iz hidroelektrarn (29,9 %), skupaj to pomeni več kot dve tretjini celotne proizvedene električne energije iz OVE. Tretjina električne energije je bila pridobljena iz sončne energije (18,2 odstotka), trdnih biogoriv (6,9 odstotka) in drugih OVE (7,5 odstotka).
Med vsemi viri pa je sončna energija najhitreje rastoči vir. Leta 2008 je predstavljala le en odstotek porabljene električne energije v EU ali 7,4 TWh, leta 2022 pa že 210,3 TWh.
Slovenija v spodnji polovici pri elektriki iz OVE
Največji delež elektrike iz OVE porabijo na Švedskem, kar 83,3 odstotka. Sledita Danska s 77,2 in Avstrija s 74,7 odstotka. V prvi je vir elektrike iz OVE večinoma vetrna energija, v naši severni sosedi pa prevladuje hidroenergija. Več kot 50-odstotno rabo elektrike iz OVE imajo še na Portugalskem (61 %), Hrvaškem (55,5 %), v Latviji (53,3 %) in Španiji (50,9 %). V Sloveniji je bil delež 37 odstotkov, kar je manj od povprečja in nas uvršča na 14. mesto med državami članicami.
Pri deležu rabe električne energije iz OVE pa prednjači Norveška, kjer proizvedejo več elektrike iz obnovljivih virov, kot jo porabijo. Njihov delež je tako več kot 120-odstoten. Nad 100 odstotkov iz elektrike iz OVE pa beležijo tudi v Albaniji.
Najnižji so deleži električne energije iz OVE na Malti, ki dosega komaj 10 odstotkov, ter na Madžarskem, Češkem in v Luksemburgu, povsod nekaj več kot 15 odstotkov.
Manj kot četrtina ogrevanja in hlajenja z OVE
Na področju ogrevanja in hlajenja so OVE leta 2022 predstavljali 24,8 odstotka, za primerjavo, leta 2004 je bil njihov delež komaj 11 odstotkov.
Tudi na tem področju je po deležu OVE vodilna Švedska z 69,4 odstotka, sledita pa Estonija in Latvija, obe z deležem nad 60 odstotkov, z deležem nad 50 odstotkov pa še Finska, Litva in Danska. Slovenija se s 34 odstotki, kar je več od povprečja, uvršča na 11. mesto.
Na repu lestvice so države Beneluksa, kjer delež OVE v rabi energije za ogrevanje in hlajenje ne predstavlja niti 10 odstotkov, sledi pa jim Nemčija s 17,5 odstotka.
Ob tem velja poudariti, da je upoštevana energija za ogrevanje v vseh stavbah in ne le v gospodinjstvih, kjer Slovenija predvsem na račun lesne biomase beleži bistveno večji delež OVE.
Na področju prometa OVE zastajajo
Najslabše obnovljivim virom kaže na področju prometa, delež v EU je le 9,6-odstoten, do leta 2030 pa naj bi dosegli 29-odstotni delež. Slovenija je s 7,8 odstotka nekaj pod povprečjem in se uvršča v spodnjo polovico lestvice. Največji dele OVE v prometu ima Švedska (29,2 %), sledi ji Finska z 18,8 odstotki, vse ostale države članice pa beležijo bistveno nižje deleže. Prav zadnja je Hrvaška z 2,4 odstotka.
