Velik preobrat v slovenskih domovih

V obdobju od 2007 do 2016 so gospodinjstva v povprečju porabila okoli 1,5 milijona ton lesnih goriv letno, v obdobju od 2017 do 2022 pa se je povprečna letna poraba zmanjšala na približno 1,2 milijona ton, na manj kot en milijon ton leto pa je padla v letih 2023 in 2024.

Od lesa k elektriki

Opazen je trend prehoda številnih gospodinjstev na druge energente, predvsem na električno energijo. Leta 2024 so lesna goriva predstavljala 32 odstotkov skupne porabe energije v gospodinjstvih, kar je nekoliko manj kot leto prej in hkrati najmanj v celotnem obravnavanem obdobju. Največji delež je predstavljala električna energija s 35 odstotki, njen delež pa se po navedbah iz poročila še povečuje. Poleg sprememb v strukturi energentov pa opažajo tudi zmanjšanje skupne porabe energije v gospodinjstvih.

zajem zaslona

Vztrajna rast cen 

Na GIS že od leta 2011 spremljajo tudi cene lesnih goriv na slovenskem trgu, pri čemer navajajo, da ta še vedno spadajo med cenovno ugodnejše vire energije. Od leta 2022 pa opažajo večjo dinamiko cen pri lesnih gorivih, med katerimi najbolj nihajo cene lesnih peletov.

zajem zaslona

V primerjavi s kurilnim oljem še vedno cenejši

Cene, ki jih navajajo v poročilu, so veljale avgusta letos. Povprečna cena lesnih peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, je bila 456 evrov/t, kar je štiri odstotke več kot ob koncu zadnje kurilne sezone. Pri tem je bila povprečna cena peletov kakovostnega razreda A1 468 evrov, kakovostnega razreda A2 pa 416.

Povprečna cena lesnih sekancev velikostnega razreda P31 in z vsebnostjo vode 30 odstotkov je bila 130 evrov/t, kar je 18 odstotkov več kot ob koncu prejšnje kurilne sezone.

Cena drv dolžine 25 cm in vlažnosti 20 odstotkov pa je bila v povprečju 291 evrov na tono oziroma 145 evrov/prm. Drva z večjo vsebnostjo vlage so nekoliko cenejša.

zajem zaslona

V primerjavi s kurilnim oljem, katerega cena je bila avgusta letos v povprečju 149 evrov/MWh, je bila cena peletov, ki so najdražji med obravnavanimi lesnimi gorivi, 97 evrov/MWh oziroma 35 odstotkov nižja. Razlika med ceno drv in kurilnega olja je avgusta 2026 prvič po letu 2022 ponovno presegla 50 odstotkov. Najcenejši so bili lesni sekanci, katerih cena je bila za 75 odstotkov nižja od cene kurilnega olja. 

Slovenija je neto izvoznica peletov

Slovenija je že več let neto izvoznica peletov, navajajo v poročilu. Po podatkih SURS je izvoz leta 2025 znašal 121.647 ton, uvoz pa 114.419 ton. Se pa izvoz peletov zmanjšuje že od 2021, lani je bil manjši za štiri odstotke.

Nižji pa je tudi uvoz, lani v primerjavi z letom prej za sedem odstotkov, hkrati je bil najnižji vse od leta 2012. Za primerjavo v obdobju od 2016 do 2021 je v povprečju znašal 211.000 ton na leto.

Lani smo največ peletov uvozili iz Bosne in Hercegovine (31 %), sledi Avstrija (25 %), Hrvaška (11 %) in Slovaška (10 %). V primerjavi z 2024 se je lani najbolj povečal uvoz peletov iz Ukrajine (+45 %) in Bosne in Hercegovine (+40 %).

V istem primerjalnem obdobju pa se je zmanjšal uvoz peletov iz Hrvaške (-23 %), Avstrije (-13 %), najbolj izrazito pa iz Turčije (-98 %), od koder smo 2024 uvozili 18.633 ton, lani pa zanemarljivih 393 ton.

Izvozne količine predstavljajo tako peleti slovenskih proizvajalcev kot tudi peleti, ki so bili predhodno uvoženi v Slovenijo (t. i. ponovni izvoz ali re-export). V Sloveniji že vrsto let prevladuje izvoz v Italijo; lani smo tja izvozili 84 odstotkov količin skupnega izvoza oziroma 101.737 ton. S petodstotnim deležem sledi Avstrija, manjše količine smo izvozili še v Litvo, na Hrvaško in še nekaj drugih držav.

Po podatkih GIS je proizvodnja peletov v Sloveniji v zadnjih desetih letih naraščala, izjema je 2025, ko se je proizvodnja v primerjavi z letom prej zmanjšala za 22 odstotkov.

Lani je v Sloveniji pelete proizvajalo 25 proizvajalcev, od tega je bilo kar 64 odstotkov manjših z letno proizvodnjo, nižjo od 5000 ton.