Zadnje številke so zelo zgovorne, še posebej, ko gre za domače strehe

V nadaljevanju preberite:

• Koliko sončnih elektrarn smo v Sloveniji priključili lani?
• Kakšni so razlogi za upad zanimanja?
• Kam se uvrščamo v primerjavi z drugimi članicami EU?

Avtor PV portala Kristijan Brecl, sicer raziskovalec in predavatelj na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, deluje pa v laboratoriju za fotovoltaiko, ki je letos obeležil 20-letnico delovanja, je na nedavni 12. Slovenski fotovoltaični konferenci predstavil poročilo fotovoltaičnega trga v Sloveniji.

Interes med zasebniki skoraj povsem izginil 

Prva ugotovitev, ki izhaja iz poročila, je, da smo lani v Sloveniji postavili precej manj sončnih elektrarn (SE) od pričakovanj. "Zaradi zaključka sheme o samooskrbi je interes med zasebnimi investitorji skoraj popolnoma izginil. Prav tako se je ohladil tudi trg srednje velikih sončnih elektrarn v gospodarstvu. Vzroke za zmanjšanje interesa v gospodarstvu je težko enolično določiti. Nedvomno pa so konec sheme o samooskrbi in določene nejasnosti in negotovosti ob uvedbi časovnih blokov pri obračunavanju omrežnin vplivale na odločitve o investiranju v SE".

Upad je 40-odstoten

Poleg zmanjšanja deleža samooskrbnih sončnih elektrarn so zaznali tudi ohladitev trga večjih sončnih elektrarn. Avtor v poročilu ugotavlja, da je glede na priklopno moč trg sončnih elektrarn lani upadel za skoraj 40 odstotkov, iz 194 MW leta 2024 na 116,6 MW lani.

Manj so v sončne elektrarne vlagala tudi podjetja, saj so številna, ki so lani sicer začela postavljati SE za samooskrbo, to opustila, izhaja iz poročila. S ponudbo sončnih elektrarn je prenehalo tudi veliko majhnih storitvenih podjetij.

Ob zmanjšanem interesu po novih SE pa so lani zaznali večji interes v namestitev hranilnikov. Ugodne subvencije za hranilnike energije so investitorje spodbudile v nakup hranilnika.

Tako smo lani na električno omrežje priklopili le 116,6 MW novih sončnih elektrarn, pri čemer njihova skupna nameščena moč znaša 314,5 MW, od tega moč novih sončnih elektrarn za samooskrbo predstavlja 44 MW, moč skupnostnih SE pa 11,7 MW.

Nameščena moč večja od priključne

Nameščena moč, ki je dejanska moč PV-generatorja, je bila lani skoraj trikrat večja od priklopne, to je moči, ki jo lahko SE odda v omrežje. Po besedah Brecla do razlike prihaja predvsem iz omejitev pri oddaji električne energije v omrežje. Veliko novih SE ima nameščenih bistveno več modulov, kot je moč, ki jo lahko oddajajo v distribucijsko omrežje.

PV portal

Statistični podatki o sončnih elektrarnah so usklajeni s podatki ELES in vsebujejo vse elektrarne, ki so bile konec leta 2025 priklopljene na električno omrežje. Sončne elektrarne iz prejšnjih let, ki niso več na seznamu priklopljenih naprav, so iz seznama umaknjene. Tako je bilo konec leta 2025 v Sloveniji delujočih 68691 sončnih elektrarn v skupni moči 1519,3 MW oziroma osem odstotkov več kot leto pred tem.  

PV portal

Na EU-lestvici smo na sredini

Glede na nameščeno moč sončnih elektrarn na prebivalca na prvem mestu ostaja primorsko-notranjska regija s 1057 W nameščene moči na prebivalca. Z več kot 1000 W na prebivalca ji sledita savinjska in pomurska regija. Na repu seznama je bila lani osrednjeslovenska regija (448 W/preb.), ki ima največ prebivalcev. Slovensko povprečje konec leta 2025 je znašalo 723 W/prebivalca, kar nas uvršča na 13. mesto v Evropski uniji, kjer je povprečje na prebivalca nekaj 900 W.

Delež električne energije, proizvedene iz sončnih elektrarn v celotni proizvodnji v Sloveniji, je lani dosegel 9,6 odstotka oziroma 12 odstotkov brez upoštevanja hrvaškega dela jedrske energije. Sončne elektrarne so lani, po podatkih statističnega urada Slovenije, proizvedle 1345 GWh električne energije, pri čemer delež lastnega odjema samooskrbnih sončnih elektrarn ni upoštevan.

Lani je bilo po podatkih laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko sončno sevanje na vodoravno površino spet nekoliko višje, in sicer 1297 kWh/m2. Mesečno je od povprečja najbolj odstopal junij.